Vlado Kreslin na prvem dnevu tradicionalnega 'kreslinovanja' navdušil občinstvo: z njim je zapela tudi njegova hčerka

V Ljubljani te dni poteka serija koncertov legendarnega Vlada Kreslina, ki se že tradicionalno vsako leto odvijejo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Trije koncertni večeri so letos naslovljeni Generacija 1953 in imajo poseben pridih, saj je prekmurski glasbenik pred kratkim praznoval svoj 70. jubilej. Vsi trije koncerti so bili tudi tokrat razprodani.

Poet prekmurskih ravnic je na prvem koncertnem večeru ponudil več kot dveurno glasbeno poslastico, ki jo je uspešno zapakiral v nekakšen svojevrsten časovni stroj, ki se je zagnal pred natanko 70 leti in je občinstvo med koncertom popeljal skozi zadnja desetletja.

Konec neke generacije

Simbolično se je koncert začel z bobnarskim vložkom. Za bobni je sedel Vlado Kreslin ter odbobnal in odpel del pesmi Honky Tonk Woman skupine Rolling Stones. Kreslin je namreč svojo glasbeno kariero pred več 50 leti začel kot bobnar v skupini Apollo in bobne šele pozneje zamenjal za mikrofon.

Sledila je uvodna Generacija, pri kateri se mu je na odru pridružilo osem glasbenikov, ki tvorijo njegov spremljevalni bend Mali bogovi. Pesem s pomenljivim refrenom: "Preštejem do pet ali šest, ostaneva le dva, moja se generacija konča" je bila več kot primerna napoved s čustvi nabitega nastopa, ki je sledil.

Prvi koncert brez Milana Kreslina

Na odru je bilo tudi platno, na katerem se je med posameznimi skladbami izrisovala letnica, ki je hitro naraščala. Vsake toliko se je ustavila in na platnu so se izrisali pomembnejši zgodovinski dogodki. V nadaljevanju so si postopoma sledile nekoliko živahnejša Te igre bo konec, balada Dan neskončnih sanj in ravno tako umirjena Spet doma ter prvi prelomni del večera: nepozabna Tista črna kitara.

Na žalost je Kreslin tik pred uvodnimi toni zimzelene uspešnice občinstvo obvestil, da se bo prvi koncert odvil brez njegovega očeta Milana, ki ta dan ni mogel biti tam, a je obljubil, da pride že na naslednji koncert. Med Črno kitaro je občinstvo prvič tega večera glasno zapelo.

Pridih politične zgodovine

Zgodovinski dogodki, ki so se izrisovali na platnu, so bili različne narave. Od pomembnih političnih prelomnic do ključnih tehnoloških dosežkov ali prelomnic iz sveta glasbe. Časovni stroj na platnu je kmalu dosegel leto 1987, ko je v Sloveniji izšla znamenita 57. številka Nove revije, v kateri je bil prvič predstavljen slovenski nacionalni program.

Sledila je pesem To ni političen song, takoj zatem se je časovni stroj pomaknil v leto 1988 in občinstvo spomnil na proteste na Roški. Koncert se je nadaljeval z zimzelenima uspešnicama Od višine se zvrti in Namesto koga roža cveti, občinstvo pa se je povsem razživelo.

Poklon Beltinški bandi

V drugem delu koncerta, ki ga je odprla 'pleh banda', je Kreslin nizal uspešnico za uspešnico. Začel je z ljudsko Vsi so venci vejli in Žute dunje Gorana Bregovića, takoj nato pa občinstvo znova ponesel na območje prekmurskih ravnin in se s skladbama Joužek in Tam v meglicah nad mursko vodo poklonil legendarni Beltinški bandi.

Skladba Joužek je posvečena kontrabasistu skupine Jožetu Kocipru - Joužeku, ki je umrl leta 1999 in je bil pred smrtjo s svojimi več kot devetdesetimi leti eden najstarejših še dejavnih glasbenikov na svetu, druga pa poslušalca vrne v nekdanje čase, ko je znamenita glasbena skupina še nastopala po prekmurskih vaseh.

Na odru tudi znana raperka

Sledile so skladbe Ptič, To pri nas ni možno in Cesta. Pri uspešnici Z Goričkega v Piran se je Kreslinu na odru pridružila vse bolj prepoznavna mlada raperka Masayah in presenetila s svojim prodornim vokalom. Takoj nato je skupina odigrala Tisto zakartano uro, ki pripoveduje resnično zgodbo o srebrni uri, ki jo je Kreslinov dedek kot 'vojni plen' prinesel s soške fronte.

Drugi del koncerta se je zaključil z baladnima Kaj naj ti prinesem, draga in Reka. In, čeprav so Kreslin in 'muzikanti' takrat odšli z odra, je bilo jasno, da se večer še ne more zaključiti, saj se je časovni stroj na platnu ustavil šele pri letu 2017.

Bučen aplavz in stoječe ovacije

V dodatku smo tako slišali še skladbe Mila moja, rokenrol po Kreslinovo oziroma Skači Marko in Hej, muzikanti. Pri slednji je na oder znova prišla Masayah, nato pa sta se pridružili še pevka Donna Marina Mårtensson in Kreslinova hčerka Ajdina Kreslin.

Pri zadnji Poj mi pesem je občinstvo že stalo in tudi glasno sodelovalo, ne nazadnje pa glasbenike nagradilo z bučnim aplavzom in stoječimi ovacijami. Po odigranih 23 skladbah so nastopajoči kar med priklonom občinstvu odpeli še vokalni Odranska in Kuku in s tem zaključili prvega od treh koncertnih večerov. Po videnem in slišanem je mogoče skleniti le, da je Vlado Kreslin znova dokazal, zakaj že desetletja upravičeno spada med najbolj prodorne glasbenike na Slovenskem.

Novo na Metroplay: Duo Arbadakarba o novi avtorski pesmi, vsestranskem ustvarjanju in trenutkih z družino