Na prvem večeru v seriji tradicionalnih koncertov legendarnega prekmurskega poeta ni manjkalo niti smeha niti solz.
Leto je naokoli in Cankarjev dom je že tradicionalno zasedla "banda" prekmurskih glasbenikov na čelu z enim in edinim Vladom Kreslinom. Prekmurski poet, ki mu na Slovenskem ni para, je tudi letos vnaprej razprodal vse tri koncertne večere, množico pa navdušil že na prvem dogodku. Gost večera je bil letos gornjeradgonski raper Leopold I., Kreslinu pa so se na odru pridružili še nekateri drugi gostje vključno z njegovo hčerko Ajdino.
Prvi vrhunec večera s prodornim glasom Nine Gvardjančič
Uvod v koncert je bil tokrat izsek iz videospota za naslovno skladbo tokratne trojke koncertnih dogodkov - Kdo bo šel, skupina pa je koncert odprla z lahkotno S tabo je izi in nadaljevala z Generacijo, okoli katere se je vrtela lanskoletna serija koncertov, ki jo je zaznamoval glasbenikov 70. jubilej. Sledili sta zimzeleni Nekega jutra, ko se zdani in Tvoje jutro, s katerima je skupina nakazala smer, v katero se bodo odvijali letošnji božični koncerti.
Večnima uspešnicama sta sledili novejša Leti, leti in s čustvi nabita Ptič z istoimenskega albuma iz leta 2000. Takoj nato je bilo občinstvo v dodobra napolnjeni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma priča prvemu vrhuncu večera - pristni in izredno močni skladbi Kaj naj ti prinesem, draga, pri kateri se je Prekmurcu na odru pridružila izvrstna Nina Gvardjančič, ki je z izrednim čustvenim nabojem v prekmurščini odpela refren: "Nikaj mi ne nosi, le srce prinesi nepokvarjeno nazaj, nikaj mi ne nosi, le sebe prinesi nepokvarjenoga nazaj!"
"Naj danes pojejo pesmi, ne puške"
Verjetno ni treba posebej poudarjati, da odlika Vlada Kreslina ni le prvovrstna glasba z značilnimi etno elementi, ampak so ena od njegovih močnih plati tudi izredno prodorna besedila, za katerimi večkrat stojijo zgodbe ali dogodki iz resničnega življenja. To je prišlo do izraza tudi pri skladbi Tista zakartana ura, ki pripoveduje zgodbo o srebrni uri, ki jo je Kreslinov dedek - oče Milana Kreslina - prinesel s soške fronte, nato pa jo zakartal v domačih Beltincih. Šele po več letih je do ure prišel Milan Kreslin, ki jo je odkupil od lokalnega urarja, dragocen predmet z zanimivo zgodbo pa je kasneje navdihnil omenjeno uspešnico.
Skladbo smo lahko slišali v dveh različicah, najprej v klasični Kreslinovi, glasbenik pa je nato na oder povabil še raperja Leopolda I., ki je skupaj z Kreslinovim ansamblom v živo predstavil lastno priredbo, ki je strukturirana kot predzgodba Kreslinove skladbe. V Leopoldovi Zakartani uri je čutiti močno protivojno tematiko, vse skupaj pa je raper ob koncu skladbe kronal z besedami, da mladi fantje, pa tudi ženske in otroci, še vedno padajo, le da so zdaj reke druge. "Naj danes pojejo pesmi, ne puške," je zaključil, nato pa sta skupaj s Kreslinom pred nekajminutnim premorom dvorano zazibala v rokenrol ritme skupnega singla Moja draga se rada slika.
Vriskanje in jok - ambivalentna mešanica veselja in žalosti
Drugi del večera je tradicionalno odprla "pleh banda", ki se je sprehodila med sedeži Galussove dvorane Cankarjevega doma. Ob vrnitvi na oder je skupina odigrala naslovno pesem večera Kdo bo šel, ki sta ji sledili nepozabna balada Reka in ena od glasbenikovih največjih zgodnjih uspešnic - Tista črna kitara, med katero je občinsto, kot je že v navadi, glasno zapelo. Nadaljevali so s še eno ganljivo balado - Namesto koga roža cveti, ki je pred leti spremljala film Halgato, posnet po romanu Namesto koga roža cveti Ferija Lainščka. Tudi pri tej skladbi je na oder stopila Nina Gvardjančič in s svojim prodornim glasom izvedbi pridodala dodatne čustvene nianse.
Večer se je nadaljeval z nič manj čustvenimi Spominčicami z istoimenskega albuma iz leta 1992, ki ga je Kreslin izdal z legendarno Beltinško bando. Premurski poet se je danes že pokojnim legendanim glasbenikom iz rodnih Beltinec poklonil s tradicionalnim branjem izbranih anekdot iz svoje knjige Venci - povest o Beltinški bandi, ki je izšla leta 2006, v njej pa je zapisal zgodbe, ki jih je doživel v obdobju svojega ustvarjanja in nastopanje z legendarnimi prekmurskimi glasbeniki. Na tem mestu smo prisotni v dvorani morda pričakovali težko pogrešljivi skladbi Joužek in Tam v meglicah nad mursko vodo, ki pa ju tokrat nismo slišali. Namesto tega je skupina odigrala priredbo temačne madžarske balade Bela nedelja, sledila pa je nepozabna Vriskanje in jok, ki je, kot namiguje že njen naslov, ambivalentna mešanica veselih in žalostnih čustev - gre namreč za skladbo s cirkuškim ritmom, ki opisuje pogreb.
Letos prvič brez udeležbe legendarnega Milana Kreslina
Pri skladbi Hej, muzikanti, ki se nahaja na Kreslinovem zadnjem studijskem izdelku Kje si bla doslej sta se Kreslinu na odru pridružili Donna Marina Martensson, ki jo mnogi poznajo po sodelovanju s skupino Laibach, in glasbenikova hčerka Ajdina Kreslin, pa tudi Leopold I. Žal je koncert minil brez Vladovega očeta Milana Kreslina, ki se najverjetneje letos prvič ne bo udeležil nobenega od treh večerov, ki sestavljajo sklop tradicionalnih božičnih koncertov. Pred koncem rednega dela smo slišali še skladbo Iz goričkega v Piran, klasiko iz obdobja Kreslinovega nastopanja z Martinom Krpanom Od višine se zvrti ter Poj mi pesem.
Med stoječimi ovacijami, ki jih je občinstvo namenilo izvrstnim nastopajočim, so zapeli še tradicionalno Odransko in kmalu zatem odšli z odra - kamor pa so se že nedolgo zatem vrnili. Obiskovalci koncerta smo tako kljub nizu 23 skladb dobili še bis s četverico dodatnih. Vsa dvorana je glasno zapela med legendarno pesmijo Martina Krpana Še je čas, sledila je Prešernova O, Vrba, ki jo je Kreslin leta 2000 uglasbil na albumu Ptič, večer pa bi se skoraj zaključil z Eno pesmijo, če ne bi glasbeniki med priklonom na odru zapeli še ljudsko zvenečo Kuku.
Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić