Znameniti godalni komorni ansambel z eno najdaljših tradicij v regiji je predlani praznoval 70 let nepretrganega delovanja.
V četrtek, 27. februarja, ob 19.30 bo Slovenska filharmonija gostila enega najbolj prepoznavnih komornih orkestrov – Zagrebške soliste, ki s svojo prefinjeno tehniko in izjemnim občutkom za interpretacijo že več kot sedem desetletij navdušuje poslušalce. V tem času so izvedli več kot 4000 koncertov na vseh celinah ter posneli več kot 70 zgoščenk.
V Ljubljani jih ni bilo že nekaj let
Znani so po tem, da prevzemajo občinstvo s svojo popolno interpretacijo klasične glasbe in izjemno glasbeno senzibilnostjo. S svojim unikatnim slogom bodo tudi na koncertu v naši prestolnici pričarali večer, poln glasbenih presežkov. Program koncerta vključuje dela velikih skladateljev, kot so Felix Mendelssohn Bartholdy, Benjamin Britten, Gustav Mahler in Peter Iljič Čajkovski.
Kot je predhodno na tiskovni konferenci povedal direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek, se bodo predstavil z značilnimi deli za ta sestav, kot je Serenada za godala Petra Iljiča Čajkovskega, ob tem pa upa, da bodo dodali še delo katerega od slovenskih in hrvaških skladateljev.
Ob prihajajočem koncertu v slovenski prestolnici je nekaj misli o orkestru in njihovi umetniški viziji delil tudi umetniški vodja in koncertni mojster Sreten Krstić, ki to častno vlogo opravlja od leta 2012. Krstić poudarja, "da ansambel spada med redke glasbene zasedbe, ki tradicionalno izvajajo dela vseh obdobij in slogov, od baroka do sodobne glasbe."
Zimski festival, ki ga pripravljajo na Festivalu Ljubljana, bo med 20. februarjem in 2. marcem osmič obarval prestolnico z glasbo.
Širok spekter slogov
"Na neki način s tem širokim spektrom občinstvo navajamo na to, da lahko na vsakem koncertu pričakuje zelo pester program, hkrati pa tudi priložnost, da sliši manj znana, pozabljena ali redko izvajana dela različnih obdobij in slogov. Moje glavno in hkrati najpomembnejše merilo je zadovoljno občinstvo, kar z lahkoto začutimo in slišimo iz njihovega odziva, pa tudi iz pogovorov po koncertih. Zame osebno so takšne povratne informacije izjemno pomembne, saj mi kažejo, ali je smer, ki sem jo ubral pri oblikovanju določenega programa, dobra ali ne," je dejal Sreten Krstić.
Krstić pri svoji umetniški viziji solistov uporablja tudi bogate izkušnje, ki si jih je pridobil skozi izjemno glasbeno kariero in mednarodne dosežke, med katerimi gotovo velja izpostaviti, da je bil dolga leta koncertni mojster Münchenske filharmonije, trenutno pa je tudi dirigent Mladinskega orkestra te institucije.
Ansambel Zagrebških solistov, ki je bil ustanovljen leta 1953 v okviru Radia Zagreba, pod umetniškim vodstvom slovitega violončelista Antonija Janigra, je skozi desetletja delovanja doživel številne transformacije. Vodili so ga izjemni koncertni mojstri in vsak od njih je s svojim znanjem in karizmo vtisnil neizbrisen pečat v različna obdobja njihovega delovanja. Trenutni umetniški vodja in koncertni mojster Krstić se, ozirajoč na bogato preteklost ansambla, zaveda pomena te izjemne glasbene zapuščine. Kljub temu pa poudarja, da njegova izvedba in interpretacija del nista neposredno pod vplivom tradicije. Svoja glasbena dela namreč vedno podaja skozi osebno prizmo, ki se razlikuje od pristopa njegovih predhodnikov. To je po njegovem mnenju naravno, saj vsak umetniški vodja s seboj prinaša edinstveno osebnost in individualno razumevanje klasične glasbe.
Slovenska filharmonija
Program
Posebnost Zagrebških solistov ostaja njihova neusahljiva energija in navdušenje, ki ju prenašajo na občinstvo od prvega do zadnjega tona. Prav to jih dela edinstvene in nepogrešljive na svetovni glasbeni sceni. Zapuščina tega ansambla zato predstavlja neprecenljivo vrednost – ne le za trenutnega umetniškega vodjo, temveč tudi za celoten kolektiv.
Program bosta uvedli dve mladostni deli: Simfonija za godala v h-molu Felixa Mendelssohna Bartholdyja je izkaz kompozicijske odličnosti 14-letnega čudežnega dečka, Preprosta simfonija Benjamina Brittna pa je nastala na podlagi drobnih zamisli, ki jih je skladatelj skiciral kot otrok, pri svojih 20 letih pa jih je oblikoval v igrivo skladbo za godala.
Spored bo mladostniški elan soočil z dvema polnokrvnima mojstrovinama. Adagietto Gustava Mahlerja, četrti stavek iz znamenite Simfonije št. 5, je ljubezensko posvetilo njegovi ženi Almi in velja za enega najbolj prepoznavnih odlomkov glasbe minulega stoletja, na koncertnih odrih pa pogosto živi kar kot samostojna skladba. Lahkotna Serenada za godala v C-duru Petra Iljiča Čajkovskega, prežeta z značilno spevnimi melodijami, pa je preizkusni kamen slehernega godalnega sestava in dolgoletna stalnica na sporedih Zagrebških solistov.
Novo na Metroplay: "Videli smo, da bi umetna inteligenca lahko bila odličen pomočnik!"