Pozna ga do obisti: sodelavka razkrila, kakšen je v resnici legendarni Zdravko Čolić

Zdravko Čolić je v Jugoslaviji mešal glave in navduševal množice širom nekdanje države z uspešnicami, kot so Ti si mi u krvi, Gori vatra, Pjevam danju, pjevam noću, Kad bi moja bila in drugimi, to pa se desetletja pozneje ni bistveno spremenilo. Čola še vedno nastopa, njegove skladbe so del železnega repertoarja, njegove oboževalke in oboževalce pa še vedno zanima, kaj se dogaja z njim.

Tako je veliko pozornosti pritegnila izpoved Tamare Marković, njegove nekdanje sodelavke, ki je pela spremljevalne vokale za legendarnega glasbenika. Sodelovala sta kar šestnajst let.

Markovićevo so izbrali na avdiciji, prvi koncert s Čolićem pa je imela junija 1998 v Biljeljini. "Zunaj je bilo štirideset stopinj, v dvorano pa več kot petdeset. Dvorana je pokala po šivih. Od silne vročine in vznemirjenja niti nisem imela treme. Čeprav je po koncu koncerta moja obleka skoraj stekla z mene, mi bo ta koncert najbolj ostal v spominu po tem, da me je presenetila mama, ki je s prijateljico prišla na koncert, ne da bi mi povedala. Zagledala sem jo ravno med skladbo Pjevam danju, pjevam noću, ki mi jo je pela, ko sem bila otrok," je delila začetek skupne zgodbe z glasbenikom.

Morda vas zanima tudi:

• Dino Merlin razkril, kdaj se je odločil za nakup stanovanja v Ljubljani
• Eden najuspešnejših balkanskih glasbenikov se ločuje

Po njenih besedah "obstajata dva Zdravka", tisti, ki ga ljudje vidijo na odru in tisti zasebno, piše Kurir.rs. "Jaz poznam oba, oba sta sijajna, a čeprav imajo vsi najraje tega na odru, je bil meni ljubši tisti, ki se je z nami smejal, vozil, sprehajal, pel, pripovedal in se šalil," je priznala in potrdila tudi, kar je znano že dolgo: da je bil od nekdaj veliki šarmer in da so bile obiskovalke koncertov nore nanj, kar glede na karizmo in energijo, ki ju je kazal na koncertih, niti ni čudno.

Pa njen najljubši trenutek z glasbenikom? "Bili smo v Las Vegasu, na predstavi kanadske cirkuške skupine, podobne Cirque du Soleil. Sedeli smo pod šotorom in čakali, da se predstava začne, glasba je bila super, atmosfera čarobna. Pa Zdravko skoči pokonci in reče: "Takoj se vrnem!" Steče ven in nekaj časa ga ni, nas je že skrbelo, ko naenkrat pride nazaj z naročjem, polnim kokic, in jih začne deliti vsem, srečen kot otrok."

Čeprav so se njune poti kasneje razšle, ima še danes o Čoliću le lepe besede. "Bil in ostal je sam svoj. Edinstven in neponovljiv, takrat in danes. Z energijo mladeniča, otroško radostjo, in čeprav včasih deluje zamišljeno in odsotno, verjemite, vse vidi in ve! Kaj šele sliši. Dobesedno vse. Na koncertih pa sploh. (smeh)"