Hollywood oskarja najraje podeli sebi, zato je glavni kandidat za nagrado film Mank

Kako bi ocenili letošnji nabor nominirancev na oskarjih, glede na to, da so se številni studii odločili, da prihajajoče "blockbusterje" prestavijo na kasnejši čas?

Večino osmih nominirancev sem sicer videl, a je težko govoriti o letini, ker najverjetneje niso dali ven vseh filmov, ki so jih načrtovali. "Blockbusterji" niti niso problematični, saj so ponavadi nominirani v tehničnih kategorijah. Zame ima letošnja povprečna letina dve lepi presenečenji: prvo je Dežela nomadov (Nomadland), ki bi morala biti prikazana tudi na Liffu, a nam takrat niso odobrili le spletnega predvajanja, drugo pa Oče (The Father) iz Velike Britanije z Anthonyjem Hopkinsom.

Drugi filmi me niso zelo pritegnili. Vidim očiten trend gibanja Življenja temnopoltih štejejo (Black Lives Matter), saj dva filma zelo neposredno nagovarjata to tematiko. Oskarji želijo biti všečni, malo angažirani, kar ni vedno v sozvočju s kvaliteto.

Kateri so vaši favoriti?

Redko imam izrazitega favorita, a letos na oskarjih najbolj pogrešam absolutno najboljši ameriški film lanskega leta: Nikoli redko včasih vedno (Never Rarely Sometimes Always) mlade ameriške režiserke Elize Hittman. Film so prikazali že lani na Berlinalu in Sundanceu, a očitno ima Ameriška akademija zelo kratek spomin - filme, ki začnejo na Berlinalu, ljudje že pozabijo, saj mine tako rekoč leto dni.

Letošnji nominiranci z izjemo Manka nimajo velikega proračuna; vsi so srednje veliki ali majhni, napol neodvisni filmi, zato me čudi, da so spregledali res močan film Nikoli redko včasih vedno, še posebej, ker nosi zelo aktualno sporočilo mlade ženske, ki se mora odločiti med splavom in tem, da obdrži otroka.

Netflixov črno-beli film o Hollywoodu Mank je skoraj glavni kandidat za najboljši film, saj Hollywood nagrado najraje podari samemu sebi. Konkurent Manku bi lahko bil samo še prejemnik zlatega globusa, film Dežela nomadov, tudi zaradi različnih nominacij pri drugih nagradah in kritiških združenjih. Zato menim, da si bosta Mank in Dežela nomadov razdelila največji kos pogače, drugi so najverjetneje preveč specifični. Morda bo Oče prejel kakšno igralsko nagrado.

Kako gledate na prestavitev premiere filma na kasnejši, ugodnejši čas?

Vidimo, da prestavljajo predvsem filme, za katere pričakujejo največje zaslužke v kino blagajnah, denimo nov film o Jamesu Bondu. Gre za razumljivo potezo, ker spletno predvajanje nikoli ne more doseči dobičkov od obiska kina, pri katerem film po svetu lahko zasluži milijardo ali več.

Je pa to odločitev posameznega producenta - premiero je lansko leto denimo imel film Tenet Christopherja Nolana, čeprav ne vem, kako zelo se jim je to obneslo. Sčasoma so seveda spoznali, da bo treba s filmi tudi na virtualne platforme, ker sicer je film enostavno mrtev - film živi samo, ko se ga predvaja. Tudi festivali so se v vmesnem času preselili na splet.

Zaradi epidemiološke situacije bodo letošnji oskarji potekali v drugačnem formatu - triurna filmu podobna predstavitev, del katere bodo slavnostna lokacija v Los Angelesu z zelo omejenim številom povabljenih, in evropske baze v Londonu in Parizu za večino nominirancev, ki zaradi koronavirusnih omejitev ne morejo potovati. Zooma in klicev na daljavo, ki so povzročali težave na drugih podelitvah nagrad, se ne nameravajo posluževati. Kaj menite o takem formatu oskarjev?

V takšni situaciji imaš le dve možnosti - ali dogodek odpoveš ali pa se prilagodiš. Oskarji so se nekako morali rešiti, če v dvorani ne sme biti velikega dogodka in so zelo omejeni, zato tudi oni glede tega niso nič posebnega.

Sam sem oskarje nehal gledati, ker so zelo razvlečena štiriurna manifestacija z neskončnimi plesnimi točkami in 15 minut trajajočimi vmesnimi oglasi. Ne vidim nobenega problema, če jim bo dogodek uspelo skrajšati, mogoče bo celo boljše.

Številke ogledov oskarjev že nekaj let padajo. Kaj mislite, da je prihodnost filmske industrije, kar zadeva podelitev nagrad?

Zdi se mi, da je predvsem kategorija najboljšega filma na oskarjih izgubila privlačnost preprosto zato, ker so jo pred leti razširili s petih nominirancev na neznano število. Nominirancev naj bi bilo deset, ampak to vsako leto niha - letos jih je denimo osem. Tukaj gre za neko devalvacijo te kategorije, saj je razvidno, da poskušajo nameniti pozornost čim več filmom, a se mi zdi, da s tem nikomur ne delajo usluge.

Prav tako oskarji pokažejo malo več kritičnega roba in nominirajo filme, v katerih ni toliko velikih zvezdnikov, zaradi česar avtomatično padeta zanimanje gledalcev in gledanost. Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti takoj naslednje leto potem to popravi in nominira bolj zveneča imena.

Mislim, da je tu veliko preračunljivosti: "Vključimo tudi tega igralca, tudi če vloga mogoče ni tako impresivna, ampak nam bo mogoče prinesla večjo gledanost." Je pa res, da so oskarji za akademijo glavni vir prihodka in od tega živi vse leto.

Kaj pa filmska industrija na splošno, tudi po pandemiji? Si bo hitro opomogla?

Gotovo bo največ izgubila najbolj komercialna veja, "blockbusterji". Logika kino eksploatacije se je zelo spremenila od sredine 70. let, ko se je vzpostavil fenomen "blockbusterja", ko je film večino denarja zaslužil v prvih dveh vikendih z ogromnim številom kopij v tisočih kinih. Pred tem so se filmi finančno obračali tudi po več let.

Situacija se še posebej v koronavirusnem času radikalno spreminja. Smo na neki kritični točki in zelo odvisno je, koliko kinov bodo po pandemiji odprli in koliko jih bo nepovratno zaprtih. Če v ZDA narediš 4000 kopij filma, potem potrebuješ tudi 4000 platen.

Ne bojim se za manjše filme, tukaj je občinstvo veliko bolj zvesto in ima odnos do kina. Tu tudi ni imperativa po hitrem zaslužku kot pri "blockbusterjih". Še posebej me ne skrbi Evropa, kjer je v primerjavi z ZDA drugačna kultura gledanja filmov v kinu.

Kakšne trajne spremembe pričakujete?

Zagotovo bo nek vmesen čas, ki bo pokazal, če se bodo ljudje vrnili. Očitno je, da gledalci potrebujejo kino izkušnjo, druženje. Konec koncev je imel kino vedno nek družabni element. 2021 in 2022 bosta tranzicijski leti - studii bodo prilagodili proračune filmov, če bodo videli, da 200-milijonskega "blockbusterja" ne morejo več finančno obrniti.

Mnogi moji kolegi, ki spremljajo ameriško produkcijo, sedaj vidijo priložnost, da se ameriški film vrne v čas novega Hollywooda s konca 60. in začetka 70. let, ko mladi niso več uživali v hollywoodskih spektaklih in bibličnih zgodbah. Takrat je prišla nova generacija mladih avtorjev in nekateri pričakujejo, da bi se znal ameriški film vrniti tudi sedaj.

Letošnji nominiranci na nek način že kažejo vrnitev k intimnim zgodbam. Filma na temo gibanja Temnopolta življenja štejejo imata nek širši družbeni zamah in razen filma Mank, ki govori o samem Hollywoodu, so drugi bolj intimne zgodbe.

Ajda Rozina Zupančič

Our awards season expert @wozerina offers her predictions for the winners of Sunday night’s @TheAcademy Awards telecast. Mark your #Oscars2021 ballots accordingly! https://t.co/xNukVGsNb6

— Chaz (@ChazEbert) April 22, 2021

Novo na Metroplay: "Jedrska vojna je realna" | N1 podkast s Suzano Lovec