28. 10. 2014, 12:03 | Vir: Liza
Intervju z direktorico Slovenske filantropije Terezo Novak
Pri ustanavljanju Hiš Sadeži družbe so po besedah izvršne direktorice Slovenske filantropije Tereze Novak izhajali iz tega, da vsak nekaj zna. Ni treba, da si profesor, da lahko nekomu nekaj predaš. Lahko znaš narediti zelo dobro prekmursko gibanico ali kaj drugega in v hiši pokažeš, kako se to delo. Vsak človek lahko naredi nekaj dobrega in je pomemben člen družbe.
Slovenska filantropija pokriva zelo širok spekter dejavnosti. Katere?
Začeli smo pred 22 leti ob prihodu beguncev iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo. Ideja je bila mobilizirati prostovoljce za pomoč beguncem. Vsa ta leta ohranjamo prostovoljstvo in delo z migranti ter oboje tudi nadgrajujemo. Medtem smo postavili nacionalno mrežo prostovoljskih organizacij, obenem promoviramo prostovoljstvo ter vključujemo prostovoljce v delo z migranti, delamo pa z državo v smislu boljših politik do posameznih skupin ljudi.
Leta 2006 smo začeli razvijati medgeneracijske programe, kar je bil rezultat dela na prostovoljstvu s starejšimi in z mladimi in zdelo se je smiselno, da ti dve generaciji povežemo. Povezovanje in sodelovanje nujno potrebujemo, na vseh nivojih, zato smo tudi začeli ustanavljati medgeneracijske skupnostne centre.
S tem mislite, da je ljudem treba le nekaj konkretnega ponuditi?
Seveda, ljudje potrebujemo tudi prostore, kjer se lahko srečujemo. V Sloveniji so socialnovarstveni programi za specifične ljudi kar dobro razviti in razpršeni, manjka pa povezovalni element. Ne le različne generacije, ljudje moramo sodelovati. In naši medgeneracijski centri so namenjeni prav temu. Prek Hiš Sadeži družbe lahko v skupnost pripeljemo tudi svoje druge programe, prostovoljstvo, multikulturnost, karkoli koristi skupnosti.
Kako ste prišli do imena Hiša Sadeži družbe, ki jih imajo vaši medgeneracijski centri?
Ko smo začeli projekt Sadeži družbe, je sprva šlo za povezovanje starejših ljudi, ki živijo doma, in mladih v okviru šol. Rekli smo: "Marsikaj obstaja, ampak ni sistematičnega povezovanja. Na tem je treba graditi." To pa ni samo po sebi umevno. Želimo promovirati prostovoljstvo in to, da vsak človek lahko prispeva ter je pomemben člen družbe. Tako smo prišli do Sadežev družbe. V vsakem življenjskem obdobju si lahko najboljši sadež in prispevaš.
Menimo, da je prostovoljstvo nekaj pozitivnega in to, kar ljudje lahko damo, mora biti pozitivno.
Sadeži družbe izhajajo iz tega. Povezovanje smo tkali skupaj s šolami in društvi upokojencev, in izhajali iz analiz podatkov programa Starejši za starejše Zveze društev upokojencev Slovenije. Druga baza so bile šole, ki so z nami že sodelovale, predvsem tiste, ki so že imele vzpostavljeno prostovoljstvo na šoli in dobre mentorje.
Zakaj se povezovanja niste šli kar v društvih upokojencev ali šolah?
Društva upokojencev so namenjena starejšim, šole so za šolarje in še ti je imajo po osmih urah dovolj. Ugotovili smo, da potrebujemo prostor, ki bo namenjen združevanju, povezovanju in sodelovanju. Domislili smo se Hiše Sadeži družbe v Murski Soboti. Sredstva je bilo precej težko dobiti, smo bili pa s projektom uspešni na razpisu norveškega finančnega sklada. Med pisanjem projekta nismo našli primerljive ustanove v Evropi, potem pa so že zrasle, pri nas in drugje.
Nemčija ima 50 podobnih centrov. Tudi mi smo v tem času vzpostavili še druge tri Hiše Sadeži družbe: v Vipavi, Črnomlju in Žalcu. Je pa pri tem nujno potrebna vsaj delna podpora države in predvsem lokalnih skupnosti, ki kažejo velik interes za takšne centre.
Murska Sobota ima to posebnost, da je bila v njej Mura, kjer je veliko šivilj ostalo brez službe. So se brezposelne šivilje obrnile na hišo?
Prve prostovoljke, ki so prišle v hišo, so bile prav te delavke, ki so jih odpustili. Takoj smo začeli s šiviljskimi delavnicami in že v okviru prvega projekta razmišljali, kako razviti tudi socialno podjetje. Ves čas smo delali tudi v tej smeri.
Kako to zdaj deluje?
Prek javnih del smo zaposlili krojača, sodelujemo pa tudi z oblikovalko, gospo Tatjano Kalamar, ki je izdelke, ki smo jih delali že prej na naših delavnicah, oblikovno nadgradila in oblikovala nove. Pri izdelavi izdelkov smo izhajali iz že obstoječih materialov, se pravi iz jute, džinsa ... Vzpostavili smo tudi stik s podjetji, ki blago prodajajo, da nam dajo viške in ostanke.
S tem prispevamo tudi k skrbi za okolje. Pri nas v Hiši izvajamo socialnovarstveni program, smo pa del prostora namenili tudi izdelovanju tekstilnih izdelkov. Naše stvari se že prodajajo v poslovalnicah Pošte Slovenija, prek spletne trgovine, v knjigarni založbe Sanje se da kupiti naše blazine za knjige, telefone in tablice, ki so inovativni, unikatni izdelki, trajnostno naravnani, družbeno in okoljsko odgovorni in izdelani po principih socialnega podjetništva ter pravične trgovine. Na prodaji in razvoju novih produktov dela naša sodelavka, mlada ekonomistka.
To pomeni, da načrtujete socialno podjetje v Hiši sadeži družbe v Murski Soboti?
Pravzaprav to načrtujemo širše, del pa se bo izvajal v Murski Soboti, ki je naša poslovna enota.
So vaše hiše namenjene le medgeneracijski izmenjavi?
Hiše Sadeži družbe morajo odsevati, kar potrebujejo ljudje v skupnosti, kjer so, ni nujno, da so vse enake. Gre pa za proces. Odkar hiša v Murski Soboti deluje, si je že našla svoj prostor in živi. Ko delamo programe, zelo razmišljamo o potrebah ljudi. Veliko delamo na terenu in vidimo, kaj se dogaja. Naši programi so odprti, potrebujemo pa prostore, kamor ljudje radi vstopijo.
Slej ko prej se v teh časih lahko znajdeš v stiski in dobro je vedeti, da obstajajo prostori, kamor se lahko vključiš, in ne ostajaš sam doma s svojo stisko. Vsak, ki pride, tudi prispeva k programu. Zelo veseli smo, da je med populacijo od 45 do 65 let, ki obiskuje naše hiše, najmanj polovica ljudi trenutno brezposelnih. Ko si brezposeln, moraš ostati aktiven, s tem ohranjaš vitalnost, tako potrebno za nove izzive, mogoče naslednjo službo. Zdaj, ko je stiska, se vidi, kako pomembno je, da ljudje vedo, kam se lahko obrnejo.
Tisti, ki so imeli kakšno izkušnjo s prostovoljstvom, bodo to izkoristili. Ne počutijo se izkoriščane, če v času brez zaposlitve nekoga poučujejo slovenščino ali karkoli drugega. Vedo namreč, da to delajo zase, hkrati pa nekomu pomagajo. Zelo pomembno je, da se s prostovoljstvom spoznaš že kot mlad človek, ker kdo ve, kaj ti življenje prinese. Slovenska filantropija vsa leta delovanja spodbuja prostovoljstvo med mladimi in v šolah. Menimo, da je to izjemno dobra naložba za mlade ljudi.
Gre tudi za mnogo različnih izkušenj in socialnih veščin, ki jih prostovoljec lahko skozi prostovoljstvo pridobi.
Ob prostovoljskem delu dobiš zelo veliko različnih izkušenj, delo v skupini, sodelovanje, veliko socialnih veščin, kar predvsem velja za mlade ljudi, ki še nimajo veliko izkušenj. Starejši lahko ponudijo svoje znanje, so v dobri družbi. Naši medgeneracijski skupnostni centri, ponujano prav to. Kot ena od najboljših praks v evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijskega povezovanja smo bili predstavljeni na zaključni EU-konferenci, kar je veliko priznanje za naš projekt, saj se nismo nominirali sami.
Več o prostovoljstvu na www.filantropija.org
Pripravila: Suzana Golubov, foto: Goran Antley
