Svetovno znani kuharski mojster Rudolph van Veen si bo Slovenijo za vedno vtisnil v spomin, naša mala deželica bo namreč za vedno ostala prva država, ki je izdala njegovo knjigo v tujem jeziku. Ob tej priložnosti pripravlja tudi poseben kuharski šov, na katerega v svojo 'ljubljansko' kuhinjo vabi prav vse oboževalce.
Kakšna je vaša najnovejša knjiga Rudolph kuha, ki bo prevedena v slovenski jezik?
Morda boste rekli, da je preveč preprosta. Zanjo sem se odločil iz preprostega razloga ... Ko sem pri 17 letih najel svoje prvo študentsko stanovanje, sta mi starša, čeprav sem bil v kuharski šoli, podarila staro težko kuharico in mi rekla: "To boš potreboval!". To je knjiga brez slik, samo z nekaj risbami in veliko recepti. Zanimivo je, da se vsa leta vračam k tej knjigi, ker so v njej predstavljene osnove kuhanja, čeprav obstaja veliko kuharskih knjig, ki jih pišejo vrhunski kuharji ...
Ampak takšne knjige niso ravno primerne za vsakodnevno kuhanje ...
Ne, verjetno res ne! Veliko kuharskih knjig, tudi nekatere moje, so povezane s kuharskim šovom, v njih je treba pokazati, kaj znaš. Takšna je na primer knjiga Rudolphova pekarna, za katero upam, da bo tudi prevedena v slovenski jezik, ker je moja najljubša. Ampak knjiga Rudolph kuha ni napisana z namenom, da bi se dokazovali v kuhinji.
Torej je napisana za začetnike?
Da, ampak vsi bodo v njej našli kaj uporabnega. Tudi mnenja izkušenih kuharjev o knjigi so bila zelo pozitivna.
Zakaj ste se odločili pisati ravno o osnovah?
Pred časom sem razmišljal, kaj lahko dam hčerki, ko bo najela prvo stanovanje. Kaj bo potrebovala? Ker ni zbirateljica kuharskih knjig, sicer rada malo kuha, včasih malo eksperimentira v kuhinji ... Ampak ker živi s prijateljico, kuhata izmenjaje. In takšna knjiga bi ji lahko prišla prav.
Časi so se spremenili, ljudje hočejo v kuharskih knjigah videti slike. Če je knjiga preveč dolgočasna, bodo šli raje brskat po spletu. Kuharska knjiga pa je le nekaj, kar lahko daš v roke, položiš na kuhinjski pult ... Razdeljena je na poglavja in obravnava teme, kot so juhe, solate, mesne jedi, zelenjavne priloge ...
Kaj pa sladice?
Seveda, tudi, ampak res najenostavnejše klasične sladice. V njej Rudolph ne pokaže vsega, kar zna! To je knjiga, za katero verjamem, da je kot kuhinjski kompas. Morda je ne boste vzeli s police za pripravo božične večerje ali praznovanje s prijatelji. Boste pa jo vzeli v roke nekajkrat na teden, če boste hoteli pripraviti špagete z bolonjsko omako, enostavno lazanjo ali pa najosnovnejšo piščančjo juho.
Kako pa so knjigo sprejeli na Nizozemskem?
Na Nizozemskem nismo pričakovali tako pozitivnega odziva na knjigo. Glede na to, da smo naredili skorajda preveč preprosto kuharsko knjigo, smo pričakovali odziv v smislu: 'Niste mogli narediti kaj boljšega?'. V knjigi gre res za osnove. Ljudje bodo morda rekli, da veliko stvari že znajo, ampak knjiga vam lahko služi tudi kot nadih. Morda ste pozabili, da znate pripraviti lazanjo, pa se boste ob listanju na to spomnili ...
Nam lahko zaupate kakšen trik iz knjige?
Trik se sliši kot nekaj čarovniškega. Ta knjiga je tako transparentna, da nima trikov. Najpomembnejši trik v kuhinji je vzeti sestavine in začeti kuhati. Samo naredite prvi korak. Ne razmišljajte, kaj bo nastalo. Tudi pri težjih receptih je pomembno, da začnete! Ko začne dišati, ste že na pol poti do cilja.
Kako pa vi kuhate doma, kako dobite navdih za pripravo obrokov?
Včasih doma nimam pojma, kaj bi skuhal. Olivno olje dam v ponev in dodam nasekljano čebulo in česen. In veste kaj, potem začne dišati in jaz kar začnem posegati po sestavinah, ki mi dišijo.
Si ne pripravite sestavin vnaprej?
Ne vedno. Včasih samo improviziram.
Imate doma veliko kuharskih knjig?
Rad kupujem kuharske knjige in moja zbirka je kar obsežna, če pomislim, da sem kuhati začel pred 30 leti. Nisem pa zbiralec v smislu, da bi rad imel vse knjige. Nimam niti kakšne posebne želje po tem, da bi imel kolekcije. Iz vsake vzamem le tiste, ki me pritegnejo. Moje kuharske knjige so pogosto iz različnih držav ...
V katerih jezikih?
Največkrat v angleškem in nemškem. Rad berem o ozadju kulture prehranjevanja in raziskujem, zakaj je v deželah sveta hrana takšna, kot je. Da razumem, zakaj pripravljajo določeno hrano na določen način.
Imate doma tudi kakšno slovensko knjigo?
Da, dve imam. Ker so mi všeč takšne knjige, ki predstavijo dežele. Na mojih policah so kot vinilne plošče.
V prostem času pišete tudi pesmi. Je v knjigi Rudolph kuha tudi kakšna vaša pesem?
Ne. Ta knjiga ni namenjena sanjarjenju. Pesmi so bolj primerne za knjigo o peki sladic.
Fotografije za knjigo Rudolph kuha ste poslikali v domači kuhinji. Ali doma kuhate sami ali skupaj s partnerico Simone?
Večinoma kuham sam, so pa vsi domači vabljeni v kuhinjo. Če imava na obisku prijatelje, se včasih kdo pridruži in mi pomaga.
Ko imate na obisku prijatelje, se trudite navdušiti z jedmi?
Zdi se mi, da so ljudje preveč obremenjeni s tem, da morajo koga navdušiti, če ga povabijo na obisk. Meni doma ni treba nikogar navdušiti. Saj niste na izpitu, da bi vas ocenjevali. Pomislite, ljudje, ki pridejo k vam na božično večerjo, so ljudje, ki so vam najbližje, oni ne pridejo k vam, da bi vas ocenjevali.
Morda jim je pomembna hrana, a še pomembneje je, da čas preživite skupaj v sproščenem vzdušju. Škoda je, če ste takrat pod stresom in preveč zaposleni s pripravo hrane in nimate časa za pogovor. V tem primeru imam raje na mizi jajce in solato, kot da zaradi popolne večerje pogrešam druženje. Priporočam ljudem, da pred domačo zabavo jedi pripravijo vnaprej. Temu naj prilagodijo meni, postavijo hrano v pečico in se družijo z gosti.
Če bi morali izbrati: Imate raje kuhanje obrokov ali pečenje sladic?
To je zame nemogoča izbira. To je enako, kot če bi bil zaljubljen v dve osebi. Delal sem kot kuhar v restavraciji in kot vodja pekarne, pa tudi v čokoladnici – preizkusil sem veliko obojega in pogosto me sprašujejo, kaj pravzaprav sem ...
Priprava zdrave hrane je vsakodnevno pomembna. Tort pa ne ješ vsak dan, zato so zame nekaj posebnega, kot nedelja ali kot obleka, ki jo oblečeš na zabavo. Po določenem času sem spoznal, da si lahko boljši v peki sladic, če se spoznaš na kuhanje, in obratno.
Vaš sin Ralph bo čez nekaj dni star dve leti. Mu boste spekli torto?
Takoj ko se vrnem domov, bom pripravil piškote v obliki medvedkov, kot posladek za družino prijateljev, pri katerih je Ralph v varstvu enkrat tedensko, kjer se druži z drugimi otroki, da se navadi deliti igrače. Sicer je doma vajen samo tega, da so igrače tudi zame. (smeh)
Pa torta?
Poznate lik Bumba? To je lik klovna iz risanke za majhne otroke. Takšno torto mu bom pripravil za praznovanje.
Ko vsakodnevno pripravljate obroke za družino – pripravljate poznane jedi ali preizkušate nove okuse?
Večinoma vprašam, kaj bi najraje jedli, in poskušam vključiti čim več sezonskih sestavin. Bolj dodelane jedi pa navadno pripravljam za zabave. Pri vsakodnevnem kuhanju se držim pravila 80 : 20. Torej v obrok vključim 80 odstotkov sestavin, ki zrastejo – na primer riž in zelenjava, in 20 odstotkov mesa ali rib. Včasih tudi prekršim to pravilo. Tudi mesa ne jem vsak dan.
Kaj pa torte, ki jih tako obožujete?
Aaaaa! (smeh) Res jim imam rad, ampak jih ne jem vsak dan. Zaradi zavedanja, da se zaradi njih lahko preveč zredim. Prevelika teža je povezana z izgubo energije, jaz pa se ne bi rad zbudil utrujen. Zato poskušam iskati ravnovesje. Saj veste, kakšen je občutek dan po obilni večerji ... Ravno zato se mi zdi, da torte niso primerne za vsak dan.
Kakšne torte pa imate najraje?
Pečene torte, ne 'mousse' tort. Všeč so mi bolj klasične – korenčkova, skutna, lešnikova, bučna ...
S čokolado ali brez?
Vsake toliko časa paše tudi torta s čokolado.
Belo, mlečno ali temno?
Raje imam temno čokolado, ker ima bolj intenziven okus. Ampak če bi pripravljal torto s šampanjcem, bi mi pa bolj ustrezala bela čokolada. Ko enkrat poznate možnosti, se je težko omejiti.
Vsak dan bi lahko jedel torte, ampak se zavedam, da uživanje prevelikih količin sladkorja ni dobro za zdravje. Upam, da ljudi navdihujem za peko tort in da jih pripravljajo sami. Ko sam spečeš torto, veš, kakšne sestavine so v njej. Če jo kupiš v trgovini, pa ne veš, katere skrite sestavine vsebujejo.
Ko ravno govorite o škodljivosti sladkorja, me zanima, kako ste sladkor predstavili sinu Ralphu?
Prvo leto in pol sladkorja sploh ni poskusil. Nič, prav nič.
In kaj se je zgodilo potem?
Potem sta mu babica in dedek ponudila prvi piškot. Seveda sem jima pustil ta užitek. Zdaj rad poskusi kaj sladkega, kar pripravim doma. Sicer pa mu pripravljam zdrave obroke in v nastajanju je tudi knjiga z otroško prehrano.
Ralph mi je dal povod zanjo. Verjamem, da se mladi starši ob otroku ne znajdejo najbolje s prehrano. S pomočjo knjige bi jim rad vsaj malo olajšal to epizodo v življenju. Izšla naj bi čez dve leti in mislim, da bo knjigo podprl tudi nekdo z nutricionističnim znanjem. Sam nimam vsega znanja, ampak poskušam pa biti dober oče. In to je knjiga, ob kateri se dobro počutim. Pišem jo za prihodnost.
Nam zaupate kakšen nasvet za mlade starše še pred izidom?
Sprva otroku pripravljajte preprosto hrano, brez dodatkov. Če kuhate korenček, naj bo samo korenček. Če zmešate vso zelenjavo, bo imela vedno enak okus, in otrok ne bo zaznal razlik v okusu. Pomembno je tudi, da se obnašate naravno.
Ne poskakujte, ko otrok poje prvo žlico. Obnašajte se, kot da ni nič, hrano pred otrokom poskusite tudi sami. Ko uvajate kuhano sadje, ne odlijte tekočine, ampak raje dodajte ovsene kosmiče, ki bodo popili tekočino in povezali sadje v poln obrok. Sladki krompir je tudi dobra izbira. Fižol v zrnju imajo otroci radi v kombinaciji z jabolkom.
Kaj ni bila to najljubša jed vašega sina?
Da, tudi Doris jo je oboževala pred 20 leti.
Doris ne živi več doma, pa se pogosto vrača domov na obisk?
Ko le lahko, pride. Njeno stanovanje je oddaljeno uro in pol vožnje z avtomobilom, če ni gneče na cesti. Če je gneča, pa ne veš, kdaj bo prišla ...
Jo pogrešate?
Seveda jo. Ampak ona zdaj živi v svojem stanovanju in je predana študiju turističnega menedžmenta in organizacije dogodkov.
Pa vas kdaj povabi v svoj dom in vam kaj skuha?
V njeno novo stanovanje nam še ni uspelo priti na obisk.
Na obisku v Sloveniji ste že tretjič. Vam je ob vseh obveznostih sploh uspelo okusiti pristno slovensko kulinariko?
Ne dovolj! Poskusil sem nekaj odličnih juh in v njih sem čutil čas. Ni bila voda in kocka, ampak meso, ki se je v njej kuhalo pol dneva. Všeč so mi bile tudi enolončnice, ki so imele vsega v pravem razmerju. Konec novembra bom imel več priložnosti, da okusim slovensko hrano v manjših krajih, stran od mesta, ko bomo slikali za knjigo o balkanski kuhinji.
Pripravila: Metka Pravst, foto: Goran Antley
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"