Slovenca na pot v London z vlakom: Brez škatle "pohanega" ni šlo

Kot so kasneje zapisali na spletni strani Zelenega gibanja turizma Bohinj, ne gre le za prepost in trajnosten način potovanja, ampak tudi odličen kraj za poslovne sestanke in izmenjavo idej. Hkrati pa sta kot turistična delavca s tem postavila dober zgled.

"Ideja sicer ni nova. Kot nekakšni pionirji trajnostnega in odgovornega turizma, tako v Sloveniji kot tudi širše, smo pri Turizmu Bohinj od nekdaj promovirali tudi trajnostno mobilnost. Sam redno potujem z vlakom na dogodke po Evropi, ko je le to mogoče. Tudi ostale vabim in spodbujam k temu."

Tako Klemen Langus, vodja Turizma Bohinj ter koordinator Skupnosti Julijske Alpe, ki dodaja: "Če želimo razviti trajnostni turizem, moramo v to verjeti, na temu delati in poskrbeti, da se trajnostna komponenta začne pri nas." 

Njegov tokratni sopotnik Tine Murn, dolgoletni vodja pisarne za Veliko Britanijo in Irsko pri STO, zdaj soustanovitelj platforme New Deal Europe in svetovalnega podjetja v turizmu Mindbrand, pa pristavi, da sta skupaj nameravala potovati že na turistični “megasejem” ITB, marca 2020 v Berlin.

"Žal je bil le nekaj dni prej odpovedan, vsi vemo, kam je potem peljal ta marec 2020 … Sva se pa že takrat zaobljubila, da potujeva ali v Berlin ali v London (dva največja sejma v svetu turizma) z vlakom, ko bo to zopet mogoče."

Svojo namero sta zdaj uresničila in o popotovanju spregovorila v krajšem pogovoru za Metropolitan.

O tem, zakaj sta se odločila za to obliko potovanja in da je na prvem mestu sporočilo o trajnosti, smo nekaj namignili že v uvodu ....

Klemen: Sam vedno potujem z vlakom, ko je to mogoče. Sicer pa vsakič, ko potujemo na kakega od teh mednarodnih turističnih sejmov, skušamo potovati z neko zgodbo iz Bohinja in Julijskih Alp, predstaviti strokovni ali splošni javnosti.

V Bohinju smo že dlje časa zavezani popolni usmeritvi v trajnostni in odgovorni turizem. Najina zgodba je torej bila tako praktična – saj sva sama morala priti v London na sejem – kot tudi predstavitvena. Zadeva ni bila naključno izbrana in je bila planirana že kar nekaj časa v naprej, kot je omenil Tine.

Tine: Bodimo pošteni… iz vidika prihoda od točke A do točke B pot z vlakom vsekakor ni krajša, enostavnejša in niti cenejša od poti z "nizkocenovci". Prav tako obstaja veliko povezav z Londonom.

Sam nisem proti potovanju z letali. Prav nasprotno. A ko je mogoče to pot opraviti s prevoznim sredstvom, ki je bolj udobno, bolj prijetno in ko ti je tudi ta pot del potovanja in ne samo del prehoda od točke do točke, potem na stvari gledaš drugače.

Poleg tega pa gre za samo zavedanje o pomenu ogljičnega odtisa, ki ga vsak dan puščamo za seboj … in to je pri takem krajšem potovanju najpomembnejše.

Prvo, na kar pomislimo v času covida, je dejstvo, da sta najverjetneje tako rekoč ves čas morala nositi masko in vsakič znova izkazovati izpolnjevanje pogoja PCT. Pa je res tako?

Tine: Presenečena bi bila, kako enostavno je in kako hitro se na to navadiš. Ja, maske so ali obvezne ali priporočene bolj ali manj povsod, razen ko ješ ali piješ.

Potovala sva skozi šest držav in za vsako se je potrebno vnparej pozanimati, kakšni so trenutni pogoji. A nič drugače ni pri drugih oblikah potovanj.

Klemen: Menim, da je letalski prevoz glede tega še veliko bolj rigorozen. Je pa res, da se brez izpolnjenih PCT-pogojev sploh ne bi odpravil na pot ...

Bi lahko primerjala potovanje s kakšnim daljšim potovanjem pred pandemijo?

Tine: Mogoče lahko rečem, da je na poti manj ljudi. Da je več prostora in da ljudje bolj držijo medsebojno razdaljo.

So pa tako vlaki kot letala izjemno dobro prezračeni in strah pred virusom v zaprtem prostoru ni upravičen. Vsaj ne bolj, kot če ostaneš doma ali greš v trgovino, lokal.

Iz vidika potovanj na splošno se je s pandemijo vsekakor veliko spremenilo. Prej sem vse to dojemal kot samoumevno, brez priprav, bil vedno pripravljen v zadnji minuti. Sedaj se tudi jaz na potovanja malo bolj temeljito pripravim.

Klemen: Jaz pot z vlakom od nekdaj jemljem kot neko sproščujočo izkušnjo. Na vlaku imaš redko občutek, da si nekje ujet, stisnjen. Četudi sediš v polnem kupeju, se lahko vedno sprehodiš po vlaku, ustaviš v kantini ali obrneš pogled na drugo stran.

S te strani se zame ni nič spremenilo, kvečjemu je postalo vse to še toliko bolj privlačno in dobrodošlo. Poleg tega pa je vlak lahko odlična pisarna za delo.

Čas, ki ga v avtu preživiš za volanom ali na letališču v vrsti za varnostni pregled, na vlaku lahko izkoristiš za delo, ki je velikokrat tudi zelo ustvarjalno.

Kako dolgo je pravzaprav trajala celotna pot od Bohinja do Londona? In kakšen je celoten strošek - v denarju in času?

Tine: Sam sem na pot šel iz Ajdovščine, od koder prihajam, četudi stalno živim prav v Londonu. Ajdovščina je nekako zadnja postaja železnice, tam se linija konča. Torej razen novega vinskega vlaka (nov produkt v Vipavski dolini), naprej ne pelje noben. 

Tako da sem na pot šel iz Nove Gorice do Bohinjske Bistrice. Od tu sva zaradi same logistike in časovne stiske na pot šla s prevozom do Beljaka. Tako da lahko rečemo, da se je najina pot dejansko začela v avstrijskem Beljaku. Sicer bi lahko šla tudi iz Bistrice ali recimo Ljubljane, da ne bo pomote.

Klemen: Od tam dalje pa je bila pot zelo enostavna. Preko Solnograškega smo prišli v Munchen. Tu smo prvič zares pokazali naše "PCT-papirje", in sicer nemški obmejni kontroli.

Čez Munchen, Stuttgart, Frankfurt, Koeln in Aachen smo potovali v Bruselj z nemškimi hitrimi ICE vlaki. V Bruslju smo presedli na francoski TGV do mesta Lille v severni Franciji.

Ker sva prišla zvečer, sva se namenona odločila tu prenočiti. Namen je namreč bilo potovati, ne pa samo priti na cilj. Mesto Lille je prečudovito. Zjutraj sva najino pot nadaljevala z znamenitim Eurostar vlakom, ki potuje pod rokavskim prelivom do postaje St. Pancras v Londonu.

Tine: Strošek karte je prav tako kot v letalskem prevozu odvisen od termina potovanja ter časa nakupa. Predlagam, da si cene ogledate na kakem od iskalnikov, midva sva za to uporabljala spletno stran trainline.com*.

Celoten evropski del potovanja je bil precej ugoden, še najdražji del je bila dvourna pot z Eurostar vlakom iz EU v Veliko Britanijo.

Kaj bi izpostavili kot najbolj pozitivno plat te oblike potovanja in kaj kot najbolj negativno?

Tine: O pozitivnih plateh govoriva že ves čas, gre vsekakor za okoljsko komponento pa tudi doživljanje poti, kot nekaj lepega. Sam običajno poti z letalom, sploh med Slovenijo in Londonom, ne dojemam kot nekaj lepega. Vedno mi je naporno. 

Potrebno je priti do letališča nekaj ur prej, potem je vedno kalkulacija s prtljago, vrste, čakanja ... Let je hiter, a nikoli nekaj izredno prijetnega. Po pristanku je vedno dir do kontrole potnih listov, pa pot v center mesta in potem dalje.

Vse to vzame ravno tako veliko časa in predvsem energije. Iz mojih izkušenj lahko povem, da običajno mi ravno tako gre cel dan, kot zdaj pri poti z vlakom.

Klemen: Če je kaj negativnega pri poti z vlakom, je mogoče občutek varnosti osebne lastnine, nekako vsa ta odprtost in udobje pomenita tudi večjo izpostavljenost raznim tatovom in nepridipravim. Prav na tej poti so nama namreč ukradli del osebne lastnine; šlo je tudi najino nepazljivost, ampak vseeno, to ni prijetna izkušnja ...

Tine: Da, a zato je pomembno, da potujemo odgovorno tudi do sebe. Vedno sem zavarovan, ker ti to vedno pomaga!

Imate morda kakšno anekdoto s poti ali zanimiv pripetljaj?

Tine: Ha. Pot ni bila ravno tako dolga, da bi se nam nabralo ogromno anekdot. Mogoče najbolj smešni so bili prav odzivi ljudi na družbenih omrežjih na najino pot.

Sam sem se namreč odločil, da bom "po stari jugoslovanski navadi" s seboj vzel škatlo ocvrtega mesa ter žemlje.  Od vseh objav so prav slike z “pohanim” privabile največ odobravanja mojih slovenskih sledilcev.

Klemen: Na poti z vlakom velikokrat spoznaš zanimive ljudi, ki vsi s seboj nosijo zanimive zgodbe.

Tine: Nekateri bodo rekli, da z vlakom potujejo le romantiki ali tisti, ki imajo za to čas. Mogoče. A sam dojemam to drugače. Čas potovanja se začne, ko zapustiš svoj dom, in stopiš na pot. Od takrat dalje si popotnik, najsi gre za dopust ali službeno pot. 

Vlak je primarno seveda prevozno sredstvo. A je tudi restavracija, je tudi razgledna točka in je  pisarna z najbolj dinamično ponudbo spektakualrnih razgledov.

Preživeti nekaj ur s poslovnim partnerjem, kolegom, prijateljem pa je tudi dodana vrendost, saj omogoča čas za razvijanje novih idej in načrtov.

*Na dan 17. novembra 2021 bi za vozovnico od Ljubljane do Londona prek Münchna (s skupno tremi prestopanji) v turističnem razredu odšteli 366,80 evra, pot pa bi trajala približno 20 ur.