Nadobudni 18-letnik: huda bolezen mu je vzela nogo, a ne volje do življenja

18-letni Jan Fonda je nase med drugim opozoril na letošnjem Ljubljanskem tednu mode, kjer se je samozavestno sprehodil po modni brvi s protezo, ki jo je dobil po amputaciji leve noge zaradi kostnega raka.

Za revijo Jana je odkrito spregovoril o diagnozi, ki jo je dobil pri rosnih šestnajstih letih in bi za marsikoga, ki je tako navdušen športnik, kot je bil sam – treniral je atletiko, košarko in karate –, pomenila konec, vendar je z neverjetno voljo in pogumom dokazal, da lahko, četudi se mu je življenje v določenih ozirih gotovo spremenilo, še vedno živi enako aktivno kot prej.

Tri možnosti

Njegova bolezen se je začela povsem nedolžno, kot boleča bulica na levem gležnju. Sprva so zdravniki sklepali, da gre za kalcinacijo hematoma, a se je sčasoma razkrila veliko hujša slika: kostni rak. Imel je tri možnosti, zamenjavo kosti, ki ima za posledico pogosto to, da se mišična tkiva ne prilagodijo, odstranitev tumorja, pri čemer je obstajala možnost, da se rak pozneje ponovi v hujši obliki, in najbolj drastično, amputacijo noge.

"Izbiral sem med življenjem in ohranjanjem noge. Odločil sem se za življenje," je povedal.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Ljubljana Fashion Week (@ljfw)

Na ortopedski kliniki so mu nato odstranili nogo pod kolenom, sledili sta še dve operaciji, rehabilitacija pa je trajala več kot deset mesecev: najprej devet mesecev na onkološkem oddelku pediatrične klinike, nato pa še mesec in pol na URI Soča.

Mladenič ne more prehvaliti zdravnikov, sester, fizioterapevtov, ki so šli z njim skozi celotno izkušnjo, pravi pa, da je bila fantomska bolečina, ki jo je občutil, ko je anestezija po operacijah popustila, nekaj najbolj peklenskega, kar je v življenju izkusil.

"Bolijo prerezani živci, možgani, ki ne znajo odreagirati drugače, pošiljajo signale v nogo, ki je ni. Čutiš, kot da ti nogo sekajo, žgejo, režejo ... To je bila najhujša možna bolečina. Še zdaj ne vem, kako sem zdržal tistih sedem ur, dokler mi niso dali blokade za živce."

Cilj? Maraton!

Po končani rehabilitaciji je Jan dobil protezo za nogo, ki se ji je, je povedal novinarki Jane, hitro privadil. Lahko je šel na maturantski izlet v Nico in Monako, nekajkrat na teden teče, vključil se je tudi v ekipo sedečih odbojkarjev v Braslovčah, s katerimi so se že udeležili evropskega prvenstva.

Kmalu bo dobil še športno protezo, s katero bo lahko skoraj tako aktiven kot pred diagnozo. Eden njegovih ciljev ta hip je, da bi lahko enkrat pretekel daljše razdalje na maratonu.

Predvsem pa ostaja optimističen in poln življenja. "Res rak odvzame del tebe, tvojega življenja, a ti obenem odpre toliko novih poti, kot se ti jih verjetno ne bi nikoli. Meni je življenje spremenil na boljše. Zdaj cenim čisto druge stvari kot včasih," je iskren. "Spoznal sem kopico novih ljudi, prevetril prioritete in čisto drugače gledam naprej. Proteza ti da vedeti, da si drugačen od preostalih, a ne v slabem smislu. Malo pa se ti tudi dvigne ego – si pač človek, ki si prebolel raka."

Novo na Metroplay: "Zgodovine se moramo zavedati, da ne ponavljamo istih napak. Moramo pa jo zagotovo preseči" | Matej Grah