Jorg Zupan, Atelje: Tudi visoka kulinarika pride na dom

Med pandemijo smo po vsej Sloveniji sledili inovativnim zgodbam o tem, kako so gostinci, ki so morali zapreti vrata svojih hramov, v času osamitve našli nov stik s strankami. Ena izmed zgodb je tudi zgodba ljubljanskega Ateljeja.

Potem ko je bil ta kulinarični biser v prestolnici primoran zapreti svoja vrata, se je mlad in inovativen kolektiv znašel drugače. Kuharski šef Jorg Zupan, ki je tudi pogonska sila Ateljeja, pravi, da je prvotno potrtost in šok nadomestil preživetveni nagon, zato so stopili v akcijo, okrnili stroške in začeli ustvarjati prihodek drugače.

Najprej so svoje usluge ponudili na platformi Noirfood, kjer so stranke lahko kupile vrednostne bone za obroke, ki jih je mogoče koristiti po koncu krize.

Drugi korak je bila velika novost v slovenskem kulinaričnem prostoru ‒ odločili so se za sodelovanje z znano platformo za dostavo hrane in tako visok nivo kuhinje naredili še bolj dostopen vsem prebivalcem prestolnice.

»Vedeli smo, da boni ne bodo dovolj. Veliko sestavin smo pospravili, zmrznili in podobno, da ne bi bilo škode še na tem področju. Iz tega pa se je rodila še ideja o dostavi – naredimo jedi, ki so naše, ampak primerne za dostavo in porabimo čim več sestavin, ki jih že imamo – nekakšen zero waste sistem,« poudari Jorg in pravi, da je bil odziv Ljubljančanov dober, vsekakor pa je dobrodošla vsaka podpora. Poleti, v glavni turistični sezoni, bo namreč slovenske gostince doletela najhujša težava, saj se bo pomanjkanje turistov poznalo tudi v kulinariki. Prav zato računajo na slovenske goste.

»Ker nismo še tako daleč, kar se tiče mentalitete prehranjevanja, in je na splošno naš trg majhen, bomo morali zagotavljati večjo vrednost, poslušati domače goste, mogoče nekateri tudi malo spustiti cene, ker ekonomsko bo kriza precejšnja in vprašanje bo, kako bodo ljudje pripravljeni zapravljati,« o prilagoditvah, ki nas čakajo v prihodnjih mesecih, pravi Jorg.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc