Kako mavrična je Slovenija v resnici? (LGBTQ+ reprezentacija v slovenskih medijih)

V vsakodnevnih pogovorih bomo še vedno slišali žaljivke, ki opisujejo LGBTQ+ populacijo, uporabljene brez prave vsebine in ne nujno usmerjene v kogar določenega, temveč samo kot nek splošen žaljiv izraz. Na paradah ponosa (ki sedaj potekajo tako v Ljubljani kot v Mariboru) se bodo še vedno znašli zlonamerni ljudje. Različni mediji se bodo vzdržali pretiranega poročanja o LGBTQ+ problematikah v strahu, da bi bilo njihovo delo srečano z neodobravanjem ali bilo celo razumljeno kot neka "pop modna muha". 

Mediji igrajo pri oblikovanju družbe in kulture neke države eno osrednjih vlog. Tako so na eni strani poročevalci, na drugi pa gonilo napredka. Če bo pogovor o spolni usmerjenosti in spolni identiteti v medijih postal del vsakdana, bo to neizogibno vodilo k normalizaciji same teme in s tem k večji sprejemljivosti.

In tako se nam tukaj postavljajo vprašanja:

• Koliko slovenski mediji dejansko pokrivajo LGBTQ+ tematike?
• Koliko izdamo in prevedemo knjig, ki govorijo o teh temah, koliko se na naših televizijskih kanalih predvaja LGBTQ+ filmov in serij?
• Kakšno je pokrivanje teh tematik v različnih časnikih in revijah?

Reprezentacija v knjigah

Dandanes je LGBTQ+ reprezentacije v knjigah vedno več, najti pa je mogoče knjige vseh žanrov, kjer protagonisti sodijo na mavrični spekter. Seveda to v večji meri velja za zahodni svet, Slovenija pa na tem področju še nekoliko caplja za večjimi državami. V knjigarnah je moč najti obilico LGBTQ+ knjig v angleškem jeziku, vedno več je prevodov pa tudi izvirnih del, ki se dotikajo LGBTQ+ tem.

Tako velja omeniti mladinski uspešnici Z ljubeznijo, Simon in Leah brez ritma izpod peresa Becky Albertalli, ki sta sprva osvojili zahodni, ameriški svet, v lanskem letu pa sta ogledali luč tudi na slovenskem trgu (pod okriljem založbe Učila International). 

S podobno odlično reprezentacijo se porajajo tudi nekatera druga mladinska dela, ki so bila v zadnjih letih prav tako prevedena v slovenščino, kot so na primer fantazijska duologija Vranja šesterica avtorice Leigh Bardugo, serija Kronike podzemlja avtorice Cassandre Clare in sodoben roman Charliejev svet avtorja Stephen Chboskyja.

Odlomek iz filma, posnetega po knjižni uspešnici Z ljubeznijo, Simon.

Za nekoliko starejše bralce pa se LGBTQ+ fiktivne like najde tudi v kriminalni seriji Millennium avtorja Stieg Larssona, v kriminalki Vse to ti bom dal avtorice Dolores Redondo, v moderni klasiki Drugi glasovi, druge sobe avtorja Truman Capotea, v sodobnem romanu Fredrik Backmana Mi proti vam, pa še bi lahko naštevali!

Seveda pa velja omeniti tudi LGBTQ+ literaturo slovenskih avtorjev - ki pa je žal še vedno precej neobsežna, četudi se v zadnjih letih pojavlja napredek tudi na tem področju. Eno izmed tovrstnih del jeroman Fantje iz Gline avtorice Janje Vidmar, ki se dotika odraščanja gimnazijcev v homofobnem okolju, in je bila leta 2005 tudi nominirana za nagrado Večernica. Omeniti pa velja tudi Alenko Spacal, saj je bila slednja avtorica prve slovenske slikanice z LGBT tematiko z naslovom Mavrična maškarada.

Pomembno ime na slovenski knjižni sceni pa predstavlja tudi Suzana Tratnik, ki slovi tako po svojih LGBTQ+ kratkih zgodbah in romanih (eden od slednjih nosi naslov Ime mi je Damjan) kot tudi kot prevajalka številnih LGBTQ+ knjig.

LGBTQ+ reprezentacija v filmih in televizijskih serijah

Slovenci si lahko različne filme in televizijske serije, ki vključujejo LGBTQ+ like, ogledajo tudi na naših televizijskih kanalih, vendar so ti seveda v večini britanskega in ameriškega izvora - tako je na primer letošnjega marca na Planet TV nastopila serija Ubij Eve, v kateri spremljamo zgodbo morilke po naročilu Villanelle in Eve, agentke britanske tajne službe, ki ji pride na sled. Villanelle in Eve se zapleteta v nevarno igro življenja in smrti, njuna medsebojna privlačnost pa popolnoma spremeni situacijo, v kateri sta se znašli, in njuno razmerje obrne od sovražnic do morda nečesa več.

Promocijska fotografija serije Ubij Eve.

Prav tako si lahko na naših kanalih ogledamo kvir klasike, kot je na primer Brokeback Mountain (Gora Brokeback), različni kinematografi pa so v zadnjih letih prav tako razširili svoja obzorja na način, da sedaj pogosteje vključujejo tudi LGBTQ+ filme (omeniti velja na primer film Z ljubeznijo, Simon, ki je bil v kinih leta 2018, in pa Pokliči me po svojem imenu, ki je bil nagrajen tudi z oskarjem).

Seveda pa velja omeniti tudi Netflix, ki je v Sloveniji na voljo že nekaj let, in svojim uporabnikom omogoča gledanje neštetih filmov in televizijskih serij. Tudi na tej platformi je v zadnjem času zaznati porast gledanosti LGBTQ+ produktov v Sloveniji. Med top 10 najbolj gledanih filmov in serij na določen dan v Sloveniji se namreč pogosto znajdejo tudi kvir vsebine.  

Homoseksualnost (kot tudi druge spolne usmerjenosti in identitete) pa je še vedno redko prikazana v slovenskem filmu. Pogosteje je namreč v določenih slovenskih filmih moč najti homoerotične podtone, medtem ko je polna reprezentacija še vedno redka.

Kaj pa tiskani mediji?

V različnih revijah je žal člankov na temo LGBTQ+ še vedno precej malo. Mesec junij velja za mesec ponosa ("Pride Month"), pa vendar je bilo zaenkrat člankov o spolni usmerjenosti in spolni identiteti bore malo.

Ena izmed revij, ki je vključila članek o kulturi mlajših gej moških v Sloveniji, je bila revija Cosmopolitan, ki pa tudi sicer velja za bolj progresivno revijo - tudi v nekaterih prejšnjih številkah so bile namreč predstavljene fasete odkrivanja lastne spolnosti in spolne identitete.

Večje pokrivanje LGBTQ+ je bilo zaslediti lanski junij, ko sta se v Sloveniji zvrstili tudi kar dve paradi ponosa, in so se o njiju razpisali tako večji kot manjši mediji. Seveda pa je pokrivnost kvir tem večja na samem spletu, kjer številne spletne revije in mediji relativno redno pišejo o problematikah diskriminacije kvir skupnosti, o novicah povezanih z LGBTQ+ skupnostjo (kot so na primer prepovedi "terapij za spreobrnitev", sprejemanje pravic homoseksualcev do poroke v različnih državah in podobno) ter o različnih slavnih osebnostih, ki spregovorijo o svoji spolni usmerjenosti ali identiteti. 

Kaj lahko iz tega zaključimo?

Slovenija ima na področju sprejemanja in s tem primernega predstavljanja LGBTQ+ skupnosti v medijih še kar nekaj dela. Prav mediji namreč igrajo ključno vlogo pri oblikovanju miselnosti ljudi in tako je potrebno na tem področju povzeti pobudo in se zavestno odločiti popeljati Slovenijo korak naprej. Le s tem bomo namreč prišli do bolj ozaveščene države in državljanov, ki bodo na svet gledali bolj odprtih glav, in s tem olajšali življenja neštetim posameznikom.

Saj kot pravi vsepoznan slogan, "Ljubezen je ljubezen" ("Love is love").

Odziv na članek

Po objavi članka se nam je oglasil pesnik in pisatelj Brane Mozetič, ki opozarja na nekaj pomanjkljivosti v samem članku. Med drugim želi omeniti, da v Ljubljani že 35 let poteka festival LGBT filma, ki je najstarejši te vrste v Evropi. Da obstajata posebni zbirki Lambda in Vizibilija, ki sta v zadnjih 30 letih izdali že okoli 200 LGBT knjig v slovenščini, pa tudi, da imamo v Sloveniji zelo močno LGBT literaturo, ki je prejela že vse pomembne literarne nagrade pri nas in da je izredno veliko prevajana v druge jezike.