Vse, kar o sladoledu še niste vedeli (od Kitajske do Dubaja)

Sladoled so izumili na Kitajskem. Pojavil se je med dinastijo Tang okrog leta 800. Kitajski dvor je imel zaposlenih natančno 94 ledenih mož, ki so pripravljali sladoled iz mleka, moke in kafre. Približki sladoleda so bili izumljeni še veliko prej. 200 let pred našim štetjem so prebivalci Kitajske med hladnimi zimami že zamrzovali zmes mleka in riževe moke.

Rimska visoka družba je pošiljala sužnje na gorske vrhove, da bi prinesli svež sneg, ki je bil nato aromatiziran z eteričnimi olji in dodatki. Tudi Aleksander makedonski je rad jedel sneg z medom in sadnim sokom.

Kasneje, v srednjem veku, je o ledeni hrani pisal raziskovalec Marco Polo (1254-1324). Med svojim potovanjem po daljnem vzhodu je naletel na nič drugega kot na sladoled. Ta se je v različici, kot jo poznamo danes, v Evropi pojavil leta v 16. stoletju. Najprej kot sorbet, nato pa vse bolj kot mlečni sladoled. Beseda sladoled se je prvič uporabila v Angliji med kraljevimi pojedinami. Poslastica je bila tako okusna, da je bil njen recept sprva skrbno varovana skrivnost. Toda to sladoleda ni moglo ustaviti. Že v 18. stoletju se je razširil v Francijo, Italijo in naprej v novi svet. Prvi okus sladoleda v Evropi (tisti z angleškega dvora) je bil pomarančni cvet.

Najpopularnejši okus sladoleda na svetu je okus vanilje. Sledi mu čokolada (čeprav je bil čokoladni sladoled izumljen pred vaniljevim).

Na zahodu najbolj cenjen sladoled je brez dvoma gelato. Njegova posebnost je, da je narejen iz polnomastnega mleka, brez dodane smetane. Zaradi tega je odstotek mlečne maščobe veliko nižji kot pri tradicionalnem sladoledu. Pri izdelavi se ne uporabljajo jajca in stabilizatorji. Medtem ko se meša, je v njem malo ali nič zraka, ki pušča gosto teksturo. Ko je žeja huda paše tudi sorbet. Ta vsebuje malo ali nič mleka. Ker je narejen iz zamrznjenega sadja in sladkane vode, je zelo lahke teksture in okusa. Mnogi ljudje verjamejo, da so vsi sorbeti veganski, vendar ni vedno tako. V nekaterih sorbetih je jajčni beljak, ki zmes drži bolje skupaj. Zadnjih nekaj let so se pri nas začele pojavljati prodajalne zmrznjenega jogurta, na katerega si ljudje sami dodajajo posip. To je še ena vrsta sladoleda, ki je narejena iz enakih sestavin kot sladoled, vendar z veliko manjšim odstotkom maščobe. Vmešan je tudi jogurt, ki mu daje bolj kiselkast okus. Njemu soroden je točen sladoled. V Aziji pa je zelo popularen pečeni sladoled ali 'shawed ice cream' (najdete ga tudi pri nas, na primer Ljubljanski tržnici ob sobotah). Ta izum prihaja iz Tajvana, naredi se ga tako, da se sladko tekočino zmrzne na zelo mrzli površini in se jo v obliki lističev nato postrga na kup. Tak sladoled je lahko mlečen, voden, kakršenkoli. V Tajvanu tako enostavno zmrznejo čaj in ga nato uživajo v obliki nekakšnega sorbeta v lističih.

Okusov sladoleda je neskončno mnogo. Uradno imenovanih okusov pa je okrog tisoč.

Najdražji sladoled na svetu prodajajo v Dubaju. Za kepico z okusom poimenovanim črni diamant boste odšteli nekaj več kot 700 evrov. Kakšen je torej okus tega pregrešno dragega sladoleda? Gre za mešanico užitnih 23-karatnih zlatih kosmičev, vaniljevega sladoleda z Madagaskarja, iranskega žafrana in črnega tartufa. Zmrznjena dobrota je seveda postrežena v dizajnerski skledi, konzumira pa se z oblikovalsko žlico.

Se vam zdi to preveč? Kaj pa tokijski sladoled z okusom kanarčka, omenjen v uvodu? Na voljo je tudi okus vrabca in papige. Brez skrbi - v dotičnem sladoledu ne boste našli perja. Slaščičarna, ki ga prodaja, je polna ptic. Te vam bodo delale družbo, če bi se želeli vsesti in v miru polizati sladoled, ki je narejen izključno iz sestavin, ki jih izbrane ptice jedo. Torej: sadje, oreški in semena.