Slovenska slikarka Ejti Štih že 40 let živi v bolivijskem Santa Cruzu de la Sierri, tokrat pa je v Ljubljani predstavila čudovito knjigo Slike in zgodbe (original Cuadros y Cuentos), potem ko se je seme za knjigo kalilo v njej več kot dvajset let.
Ponavadi je tako, da slikarji ilustrirajo zgodbe, tokrat pa je šlo za obraten proces. Najprej je 15 bolivijskih pisateljev napisalo svojo zgodbo, potem ko so od Ejti prejeli 80 slik, in si med njimi izbrali tisto, ki jih je navdihnila. "Potem se mi je zdelo, da bo mogoče zanimivo videti, kako berejo moje slike slovenski pistatelji. Bila sem presenečena nad zgodbami, ki sem jih eno za drugo dobivala, obenem pa zelo vesela. Vsem tridesetim pisateljem sem zelo hvaležna, da so pripovedovali moje slike. Od nekdaj me je zanimalo, kako svet doživljajo ljudje, ki niso tako vizualni kot sem sama, saj je moj svet sestavljen iz podob." Pisateljske zgodbe so zdravilo za njeno dušo, saj mednarodno priznana slikarka slovi po tem, da ni ravnodušna do socialnih krivic, zato skozi podobe na platnu opozarja na to, kako krivično funkcionira naš svet, in poudari, da pri tem ne misli le na Bolivijo. Od zgroženosti do sočutja, z grotesknostjo in humorjem, tako nastajajo njene mojstrovine.
Boris A. Novak, pesnik in pisatelj, ki je za izbrano sliko z naslovom Župan napisal sonet Dober tek!, je o Ejti dejal: "Poznava se že zelo dolgo, in navdušuje me Ejtin bogat, večpasten svet, njen uvid v človeško usodo, kjer ne gre samo za mojstrsko slikarstvo, temveč tudi bogato sporočilnost. Zame je bil izziv zelo zanimiv, lotil sem se ga tako, da sem zgodbo spisal kar v verzih."
Ejti, v Slovenijo je prišla ravno pred začetkom korone, je zadnje mesece pri nas preživela ob bolni mami Meliti Vovk, ki je bila prav tako kot ona izjemna slikarka in ilustratorka (1928 - 2020). Ejti namreč izhaja iz umetniške družine, njen oče je bil Bojan Štih (1923 - 1986), priznan pisatelj in urednik. A mlada umetnica se je na začetku svoje kariere želela preizkusiti tudi v svetu. Ko ji je v ZDA zmanjkalo denarja, se je za nekaj časa preselila k prijateljem v Bolivijo, saj ni hotela še domov (letalske vozovnice so bile takrat zelo drage), a ko je prišla v to južnoameriško državo, jo je ta tako prevzela, da je postala njen drugi dom. Ejti poleg vsakodnevnega slikanja v več milijonskem mestu že 15 let uspešno vodi neprofitno Umetniško galerijo Manzana 1 Espacio de Arte, ki jo na mesec obišče tudi do 16.000 ljudi. Ti so Ejti in galerijo vzljubili, saj razstave nimajo koncepta, ljudem pa prinašajo na ogled umetniška dela z vsega sveta. Ejti je pripravila več kot 60 samostojnih razstav v Sloveniji, Boliviji, Italiji, Franciji, Španiji, ZDA, Panami, Belgiji, Čilu, Argentini, na Kubi, v Nemčiji, Peruju, Braziliji ... Njena dela prav tako najdemo v zasebnih in javnih zbirkah po celem svetu.
Ejti je uspelo združiti dve celini, dve državi, in kar je zanjo najbolj pomembno, dve umetnosti. Pravi, da bi morale različne umetnosti med seboj več sodelovati in se povezovati. In ne nastopati ena proti drugi. "Umetnost je poštena priča življenja, zato je pomembna," zaključi.
Slovenski avtorji, ki so sodelovali pri Ejtinem projektu: Agata Tomažič, Boris A. Novak, Drago Jančar, Dušan Jovanović, Dušan Šarotar, Feri Lainšček, Katarina Marinčič, Maja Gal Štromar, Milan Kleč, Patricija Maličev, Roman Rozina, Saša Pavček, Suzana Tratnik, Vinko Möderndorfer in Vlado Žabot. Izbor avtorjev je Ejti naredila sama.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
