Prava Romeo in Julia v plenicah: od prvega do četrtega leta je doživel kar štiri velike ljubezni!

Prva ljubezen mojega sina je bila Ema iz vrtca. Na sprehodu sta se držala za roke, spala sta na sosednjih ležalnikih, njuno naklonjenost pa so še spodbujale vzgojiteljice, ki so ju klicale mož in žena. 

"Ema, tvoj mož je prišel," so svečano naznanile njegov prihod v vrtec, sveže zaljubljena malčica pa se mu je dramatično vrgla v objem. Ljubezen je bila trdna in strastna, sploh, kadar sta skupaj zapuščala vrtčevske prostore in smo ju morali dobesedno na silo vleči narazen. Prava Romeo in Julia v plenicah.

Enkrat se je mala odločila, da pelje prestolonaslednika k sebi domov. Izkoristila je dejstvo, da smo si skupaj delili pot do avta, in ko sva se z mamo tik pred njihovim zaklepetali, sta zaljubljenca sedla na zadnje sedeže in se drla, da gremo k Emi. Meni se je mudilo po opravkih, nevestini mami tudi in ni šlo drugače, kot da sem začela sina na silo vleči iz avta. A nevesta ni popustila, vlekla ga je še bolj, da je izgledalo, kot da ga bova dali na pol, in se zraven dramatično drla:

"Nikolaaaa, neeee, bodi tu!" Nato je začela kričati name: "Pustiii gaa. Glda siiii, ti zlobna mamica."

In tako se je zgodil moj prvi konflikt s snaho. Dasiravno sin morda v sled dogodku ni začutil blagoslova svoje matere, je nekega dne iz vrtca ponosno prinesel modri prstan in rekel: "Z Emo sva se poročila. Zdaj sva mož in žena. In ti si babica."

Ne vem, kaj me je bolj pretreslo, dejstvo, da se je moj 4-letnik poročil prej kot jaz, ali to, da sem tudi uradno dobila naziv, ki se ujema z mojim počutjem – babica. A zakon ni trajal dolgo. Ženina posesivnost je bila prevelika. Zdaj se mu je vsakič, ko je zapuščal vrtec, vrgla okoli vratu in ga cmoknila na lice, on pa si je jezno obrisal slino in rekel: "Pusti me."

"Z Emo nisva več poročena. Zdaj sem zaljubljen v Niko," je nekega dne slavnostno najavil. 

Nika ima velike modre oči, urejena je kot princeska, njen glavni atribut pa je, da ne jé sladkarij, (na katere je moj otrok tako nor, da zavoha, če sem 4 ure nazaj jedla čokolado), zato jih radodarno deli z njim. Poleg tega pa je stara že pet. In med vrtičkarji je starost najbolj čislana stvar (oh, kako bodo še skrivali vsak mesec, ko bodo enkrat 30). Vsa čast, dobil je starejšo in bogato z bonboni. A kmalu je ugotovil, da Nika deli bonbončke tudi drugim, s čimer se je kot edinec težko sprijaznil. Že rano je spoznal, da smo ženske komplicirana bitja in tako pri štirih naznanil pomembno novico:

"Ema ni več moja žena. Tudi z Niko nisva več fant in punca. Zdaj sem zaljubljen v Erika."

Kdo sem jaz, da bi ga obsojala? Ljubezen ne pozna spola. Sploh ko gre za nekoga, ki prav tako rad deli sladkarije, poleg tega pa ima še vrtno hišico in zelo veliko igrač, ki so lahko dosegljive, saj gre za soseda. Tako se prestolonaslednik obnaša kot pravi mali predator, ko s kolesom kroži mimo Erikove hiše in gleda, ali je doma. Ko ga zagleda, mu steče v objem, ob slovesu, ki je skoraj vedno prostovoljno prisilno, pa se je celo že ulegel na asfalt ulice in histerično protestiral:

"Hočem Erikaaaaa. Nočem domov, veeeee!"

Dokler ni nekega dne rekel, da v Erika v resnici ni zaljubljen, sta samo najboljša prijatelja. Njegova punca pa je Sara. Še ena luštna soseda, ki ga komandira še bolj kot mami komandira atija. A ker še za tako velike ljubezni velja rek “daleč od oči, daleč od srca,” je mali kazanova med poletnimi počitnicami ugotovil, da je monogamija dolgočasna. Človek vendar potrebuje družbo tudi, ko gre ljubica na morje ali k babi na počitnice. Tako je vrgel oko še na sosedovo Ronjo, ki ima prav tako najpomembnejši atribut, veliko sladkarij, poleg tega pa še čisto nova igrala, kakršnih nima v naselju nihče. Po več prošnjah jo je uspel prepričat, da se pride žogat na dvorišče. Ko sta nekaj dni nazaj pila sok za mizo, jo je nagovoril:

"Pridi, ti bom pokazal mojo sobico ..." S tem me je skoraj malo spomnil na prosjaka iz študenta, ki me je ob dveh zjutraj vabil, da pridem pogledat njegovo sobo, ki je itak bila ista, samo 300-krat bolj svinjska kot moja.

"Nee, nočem v hišo," (že obvlada igro nedostopnosti).
"Boš videla, koliko igrač imam …"
"Nočem," je nadaljevala.

A očitno je prestolonaslednik po mami podedoval to lastnost, da se najraje meče za nedosegljivimi. 

"Prosim ... Boš videla ... Nihče nima take sobe kot jaz. Kot da bi bomba urezala je," se je pohvalil s svojim svinjakom.

Ronja se je omehčala, vstopila v sobo, se prijela za glavo in skoraj od šoka zakričala: "Ojoj, kako razmetano ... Jaz ne morem bit več tu."

Zdaj me mali že tri dni gnjavi, naj mu pomagam pospravljat sobo, da bo Ronja naslednjič rekla: "Vauuu."  Pri tem se spomnim, kako je imel njegov foter, ko me je prvič povabil domov zglancano, kot da v dnevni operira, danes pa sta njegova pisarna in avto taka, da je za vstop obvezen odmerek proti tetanusu.

"Se pravi, Ronja je tvoja nova velika ljubezen. A se bosta poročila," ga malo pohecam. On pa mi smrtno resno odgovori: "Ne, ne bom se poročil z Ronjo. Ampak z mamico."

Nisem se ne zgražala ne smejala. Samo pomislila sem, da si bo, tako kot pri svoji prvi ženi Emi, tudi moje poljubčke kmalu začel brisati z lic in se jih v javnosti sramovati. In malo me je stisnilo.

Novo na Metroplay: Duo Arbadakarba o novi avtorski pesmi, vsestranskem ustvarjanju in trenutkih z družino