Za lepoto je treba potrpeti: "Ker, zakaj bi dihale, če pa lahko raje izgledamo suhe?"

Prejšnji teden sem bila povabljena na Pop Promenado, dogodek, ki ga vsako leto organizira komercialna televizija. Ker sem očitno labilna osebnost, ki je nikoli nič ne izuči, sem tudi letos klonila pod težo krutih lepotnih idealov (in pritiskov prijateljice, ki mi je zagrozila, da ne gre z mano, če obujem superge). Da smo si na jasnem. Nisem obula vrtoglavih pet. Moja peta ni bila dolga in tanka, kot si to lahko privoščijo mojstrice, ki v petah ne izgledajo kot žirafa na ledu. Obula sem sandale z debelo petcentimetrsko peto, saj bi si v tanki bržkone izpahnila kolke in zvila gležnje še preden bi prišla do avta. Poleg tega sta mi prodajalka in modna influencerka z Instagrama garantirali, da v debelih petah ne bom videti kot teliček, ki se je ravno začel postavljati na noge. A ker sem lep čas stala na nogah, sem po nekajurnem premikanju skoraj umrla. Ko sem polna bolečine vlekla stopala med elegantnimi slovenskimi zvezdnicami, ki so v petkah skakljale lahkotno kot srnica v gozdu, sem bila videti približno tako prefinjeno kot pohan "doručak" in sendvič z ljubljansko. Takrat sem se prvič vprašala: 

"Sem samo jaz houdra, ki med premikanjem v petah trpi in se napravlja, kot da bi ji ravnali kosti, ali samo zelo slabo igram?"

Ali vse te ženske v resnici z lahkotnostjo stopicajo sem ter tja po prostoru in se med plesiščem, šankom in ruskim bifejem premikajo kot primabalerine? Ali so zgolj v imenu lepote in estetskih standardov razvile malo bolj napredne tehnike pretvarjanja? Težko rečem. Vem pa, da smo ženske pripravljene početi prav absurdne stvari, da bi bile videti lepše.

Prva taka stvar je nedvomno brazilska depilacija. Da se ne bomo razumeli narobe. Ne mislim, da moramo ženske po svetu hoditi kosmate kot opice in poleti pod pazduhami švercati morske ježke. Tudi sama že od najstniških let brutalno napadam z britvico vse očesu vidne kocine. Ampak pomislite dobro ... Kateri moški bi dovolil, da ga polijejo z vročim voskom, nato pa mu na silo cufajo dlake, ki jih v glavnem vidimo samo mi in naša boljša polovica. Dobesedno smo pripravljene trpet na vseh štirih, zato da je naše telo na koncu gladko kot telo osemletnice. Še bolj absurdno je, kako se lotevamo obrvi.

Od 90. let dalje smo jih pulile kot da so plevel, ki se nam bo razrasel po obrazu, ene so si jih celo populile do zadnje dlake, da so si jih lahko nato narisale. Danes ne razumem, zakaj bi katerakoli želela imeti dve neujemajoči se obrvi, ki ju po možnosti spere dež. Takrat sem to prakticirala. Ker se mi je zdelo, da bom sicer vsak čas videti kot Fredi Miler, čeprav so bile moje obrvi v resnici tanke in blond. Danes punce nimamo takih problemov, saj smo se v imenu lepote pripravljene podvreči drugi bolečini. Zakaj bi si obrvi dorisale z dobro staro barvico? Dajmo raje plačat, da nam jih nekdo vtetovira, pa tudi če moramo zato pred posegom pogoltnit celo domačo lekarno protibolečinskih tablet.

Tu so še ostali pripomočki iz serije mučilnih naprav, kot so neudobni push upi, oprijeto spodnje perilo za oblikovanje telesa in stezniki. Ker, zakaj bi dihale, če pa lahko raje izgledamo suhe? Aja, da ne pozabim še zategnjenih in polizanih čopov in fig na vrhu glave, zaradi katerih imaš občutek, kot da te nekdo počasi skalpira. Nekateri nevrologi celo menijo, da je precej ženskih glavobolov povezanih prav z visoko in trdo spetimi lasmi. Ampak ženske smo za lepoto pripravljene potrpeti. Kaj pa je to ena migrena, deformacija stopala in nekaj solz na mizi kozmetičarke, ki nam stiska mozolje in depilira pazduhe. Za lepoto je treba potrpeti, so nas učile že babice. In to je, si upam trditi, tudi glavni razlog, zakaj hodi večina moških po svetu v supergah in s tridnevno bradico. 

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice