Kras in najmanj 11 razlogov, zakaj tja na (vsaj) dvodnevni izlet

Slovenski Kras se razteza med mejo z Italijo, Vipavsko dolino in Brkini, ta pokrajina pa je prepredena z naravnimi lepotami, kraško arhitekturo in kulinariko, ki nas vedno znova očara. Kam nas je zaneslo med tokratnim raziskovanjem Slovenije in kam priporočamo, da odnese tudi vas?

V Štanjel do Ferrarijevega vrta in na praznik vina 

Štanjel je eno najstarejših naselij na Krasu. Ime je dobil po zavetniku cerkve – svetem Danijelu. To je tisto čarobno srednjeveško mestece, ki strateško stoji na vrhu griča, prepoznavno pa je po svojem starem jedru z ozkimi ulicami, tipičnimi za kraje, kjer žvižga burja. Tu najdete tudi tipično Kraško hišo, pokrito s kamnitimi škrlami. Deževnica je s škrlate strehe po kamnitih žlebovih speljana v monumentalni javni vodnjak ob njej, kar priča o pomenu vode za Kras.

V pritličju hiše je gospodarski del, v prvem nadstropju pa bivalni del, prav v takšnem stanju, kot nekoč. Bivalni del obsega kuhinjo in spalnico, vse v eni sobi.

Štanjel je z gradom in Ferrarijevim vrtom, ki ga je zasnoval veliki arhitekt (in nekdanji župan Štanjela) Maks Fabiani, izjemen kulturni spomenik.

Če boste na obisk Štanjela čakali do drugega novembrskega konca tedna (med 8. in 10. novembrom), lahko tam ujamete tudi Praznik vina, dogodek, ob katerem Štanjel še posebno zaživi.

Martinovanje na Krasu 

Če smo že pri Prazniku vina, velja spomniti tudi, da se bliža Martinovo. Okušanje mladega vina in kraških jedi bo med 8. in 11. novembrom zaznamovalo tudi Kras. Bogato martinovo kulinarično ponudbo boste našli na številnih kmetijah in v več kot 100 vinskih kleteh vzdolž Kraške vinske ceste, zanimiv program pa poleg Štanjela pripravljajo tudi v Sežani in drugih manjših kraških krajih. Mi smo se tokrat sprehodili po vinski kleti Orel v kraju Avber in toplo priporočamo tudi obisk njihove domačije.

Kraški teran, kraški pršut, jota in frtalja 

Seveda pa Martinovo ni edini čas, primeren za obisk. Teran je avtohtono slovensko rdeče vino, ki ga na Krasu lahko degustirate kadarkoli. Pridelujejo ga iz trte refošk, na rdeči ilovnati zemlji, imenovani terra rossa. Od tod izvira tudi njegovo ime – terrano, torej terra – zemlja.

Ob degustiranju vina se prileže tudi kaj slanega. Kraški pršut nosi evropsko oznako zaščitena geografska označba. Samo sol, čist zrak, burja in skrben nadzor mojstrov pripomorejo, da si po dvanajstih do šestnajstih mesecih zorenja lahko z užitkom odrežete to zares okusno, rubinasto rdečo in sočno rezino.

Kje si še napolniti želodčke? Mi smo odlično domačo joto poskusili na domačiji Linč v Rodiku, domačo frtaljo z gobami pa v kleti Pomnika Miru na Cerju (več o tem v nadaljevanju). Prijetno presenečenje nas je pričakalo tudi v Hiši posebne sorte v vasici Kodreti. Hrana in pijača v njihovi ponudbi tipičnih primorskih kulinaričnih presenečenj temelji na pridelavi na njihovi ekološki kmetiji, kjer sicer nudijo tudi sobe, apartmaje in razvajanja.

Kraški svet podzemnih jam 

Kraški svet pod zemljo je nekaj res posebnega. Podzemne struge, dvorane, jame in kapniki … Najznamenitejše kraške jame v Sloveniji so Postojnska jama, ki je tudi ena najbolj obiskanih v Evropi. Z njo so povezane jama Pivka, Črna jama, Planinska jama, Otoška jama in Jama pod Predjamskim gradom ter mnoge druge.

Zelo priljubljene so tudi Škocjanske jame, ki so vpisane v seznam svetovne naravne dediščine UNESCA, Križna jama s podzemnimi jezeri pa tudi najstarejša turistično urejena jama Vilenica pri Lokvi. Obisk katerekoli od teh zna biti odlična izbira.

Kolesarski izlet med jesensko pokrajino v Parku Škocjanske jame

Kras ima tudi obilo slikovitih kolesarskih poti. Mi smo tokrat malo goljufali in skočili na električna kolesa, ki so v razgibani kraški pokrajini prav prišla predvsem ob strmejših vzponih. Ta si lahko izposodite pri Urši in Tomažu, kolesarskih navdušencih, ki stojita za podjetjem SloActive in organizirata aktivne ture na dveh kolesih. Seveda pa se na kolesarski oddih lahko podate tudi v lastni režiji.

Ogled Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači

Če imate radi filme, potem se ustavite tudi v Divači, kjer v Škrateljnovi domačiji stoji Muzej slovenskih filmskih igralcev. Posvečen je čisto prvi slovenski filmski zvezdi Iti Rini, ki se je leta 1907 rodila v Divači, v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja pa je zasijala na evropskem in svetovnem filmskem nebu. Druga stalna razstava je posvečena slovenskim filmskim igralcem in ja, tudi Kekca boste srečali. 

Mimogrede, slabih 500 metrov južno od železniške postaje v Divači najdete tudi mogočno udornico Risnik, ki je posebna kraška znamenitost. Slikovita udorna dolina je nastala z vdrtjem stropa nekdanje jamske dvorane. Okoli udornice je speljana zanimiva učna pot Divaški Kras, po kateri se lahko sprehodite tudi do Divaške jame.

V kobilarno Lipica k lipicancem

Le kdo ne pozna žlahtnih in elegantnih lipicancev, ki domujejo v Lipici na Krasu. Od tod jim tudi ime. Kobilarna Lipica tam stoji od leta 1580, v njej pa domuje več kot 300 lipicancev. Te si lahko pogledate pobližje, jih božate, jahate ali pa se po prostranem posestvu kobilarne in Živem muzeju Krasa zapeljete s kočijo. Živi muzej Krasa se razteza na površini 700 hektarov med Sežano, Lipico in bivšo slovensko-italijansko mejo, vzdolž povezovalne osi po stari avstro-ogrski cesti Sežana – Bazovica. Verjemite, razgledi so v jesenskih odtenkih še bolj imenitni. 

Botanični vrt Sežana 

Glavno mesto Krasa na slovenski strani meje je Sežana, imenovana tudi kraška metropola. Zakaj je vredna obiska? Vrt ob vili Mirasasso je eden tistih kotičkov, za katere skoraj ne bi verjeli, da obstajajo. Stoletje in pol stare cedre, urejeni pušpanovi rondoji in potke, cvetoče pergole in palmarij kot kopija schönbrunnskega rastlinjaka z Dunaja ustvarjajo čudovit vrt, ki je zaščiten kot hortikulturni spomenik. 

Tu najdete skoraj 200 vrst rastlin z vsega sveta, v razstavnem paviljonu pa je urejen tudi majhen naravoslovni muzej.

Mimogrede, če ste že v Sežani, priporočamo tudi ogled in degustacijo v kleti Vinakras Sežana.

Do Pomnika Miru in zasaditev drevesa na Cerju 

Na vzpetini Cerje se vam bo odprl pogled vse od Triglava do Jadranskega morja. Kras ne leži le na prepihu vetrov, tu se namreč srečujejo tudi prizorišča tragičnih bitk. Na Cerju tako stoji mogočen, 25 metrov visok Pomnik braniteljem slovenske zemlje, ki je posvečen vsem žrtvam vojnih spopadov. Stolp ima sedem etaž z muzejskimi zbirkami, hkrati pa je odlična razgledna točka. Trdnjava pripoveduje zgodbo slovenske zgodovine, od Brižinskih spomenikov, najstarejših ohranjenih zapisov v slovenskem jeziku, prek prelomnih dogodkov prve svetovne vojne, ki jih je na platno Ples življenja in smrti, poimenovano tudi Slovenska Guernica, nanizal slovenski slikar Rudi Španzel, čez obdobje antifašističnega gibanja TIGR do vojne za osamosvojitev Slovenije. 

Gozd na hribu je letošnjega avgusta do tal požgal eden od najhujših požarov v Sloveniji v zadnjih desetletjih. Pogled na počrnela debla je resnično žalosten, a k njegovi vnovični ozelenitvi lahko pripomorete tudi obiskovalci. S projektom Drevo za Cerje bodo območje znova ozelenili z avtohtonimi vrstami dreves. Pomagate lahko tako, da prispevate 10 evrov in kupite sadike bora, javorja ali hrasta, ki jih nato zasadijo na Cerju. Tako bo počasi zrasel Drevored hvaležnosti, donacije pa bodo služile za postavitev zdaj porušenih kraških suhogradnih zidov. 

Park vojaške zgodovine Pivka 

Park vojaške zgodovine v Pivki je muzejsko turistično središče, umeščeno v kompleks starih pivških vojašnic. Vojašnice je zgradila Kraljevina Italija okrog leta 1930 za obrambo Rapalske meje, v letih 1945-1991 pa je v njih domovala Jugoslovanska ljudska armada. Od leta 2004 se v kompleksu razvija Park vojaške zgodovine, ki je postal največji muzejski kompleks v Republiki Sloveniji in tudi eden največjih vojaškozgodovinskih kompleksov v tem delu Evrope.

Prav tu najdete kup pomembnih razstav in zbirk. Ključna je razstava o nastanku slovenske države in o vojni za njeno samostojnost leta 1991. Tu najdete celo zelo znano jugoslovansko dnevno sobo, ki ste jo zagotovo imeli tudi vi. Posebno zanimanje pa zbujajo tankovska, artilerijska in letalska zbirka ter podmornica kot največji in po mnenju mnogih obiskovalcev tudi najatraktivnejši eksponat Parka vojaške zgodovine. Prav ta 19-metrska in 76 ton težka podmornica P-913 Zeta spada med t. i. žepne oziroma diverzantske podmornice razreda Una. V podmornico lahko v času vodenih tur tudi pokukate in dobite občutek, kako so diverzanti v njih preživeli pod morsko gladino.

Pedrovo, čarobna vasica s 17 prebivalci 

Kras je poln majhnih vasic, ki štejejo le nekaj hiš, številne med njimi so zapuščene. Na kraškem robu nad Vipavsko in Braniško dolino blizu Gradu Rihemberk (ki je mimogrede prav tako vreden obiska!) leži vas Pedrovo. Pedrovo je ena takšnih vasi, ki jih je že skoraj vzel čas, a so našle novo zgodbo. Pred dvema desetletjema sta v vasi živela le še dva prebivalca. Trenutno je v vasi stalno naseljenih 6 hiš s skupno 17 prebivalci in življenje se počasi vrača. Prav v osrčju te vasi stoji domačija Toncevi, kjer smo na našem kraškem potepu prenočili tudi mi.

Začetki kmetije segajo v leto 1896. Zemlja je bila trda, a dajala je svoj sad. Pradedje mlade družine, ki danes živi tam, so jo obdelovali do leta 1952, nato pa so se odselili na Koprsko. Leta 2006 so mladi Toncevi hišo obnovili in oživili kmetijo. Sedaj se na njihovi ekološki turistični kmetiji posvečajo reji živali in gojenju zelišč. Imajo tudi nekaj sob in dva apartmaja, za goste in mimoidoče pa kuhajo tudi zajtrke, kosila in večerje. 

Tako. To je bil le šopek destinacij, ki jih lahko ujamete na Krasu in za prvi okus spoznate pravo kraško klimo, ki vas bo zagotovo prevzela.

PREBERITE ŠE: Danica Badovinac: Slovenka, ki si je v Indoneziji ustvarila družino in službo ALI 7 držav, ki so preživele katastrofo, ker so se s krizo spoprijele na pravi način