Prvo leto Centra Rog: dom ustvarjalnosti za profesionalne in ljubiteljske ustvarjalce, podaljšana dnevna soba za meščane

Malo več kot leto dni je minilo, odkar so se odprla vrata prenovljenega Centra Rog. Ta je ob odprtju sprožal najrazličnejše polemike, predvsem zaradi sporov mestne občine z uporabniki Avtonomne tovarne Rog, ki je nastala na mestu zapuščene stare tovarne, in nazadnje nasilne evikcije nekdanjih rogovcev iz teh prostorov.

Toda kljub turbulentnim začetkom in protestom ob odprtju je novi Center Rog uspešno zaživel, odprl vrata novim uporabnikom in po enem letu delovanja beleži 1700 rednih članic in članov, ogromno obiskovalcev pa skozi prostore Roga tudi prehaja, bodisi da bi spili kavo v priljubljeni Kavarni Specialka, se učili ali delali za študijskimi mizami v višjih nadstropjih centra, se udeležili ustvarjalnih delavnic, si izbrali gradivo v novi enoti mestne knjižnice, Knjižnici Rog, in še kaj.

"Rog smo dolgo načrtovali, vključili veliko deležnikov in uporabnikov, to pa ravno zato, da hiša, ko jo enkrat odpremo, ne bi bila prazna. Zato sem seveda pričakovala, da bodo programi zaživeli, vseeno pa je število stalnih uporabnikov preseglo moja pričakovanja. Tudi odzivi na nekatere delavnice so res izjemni: pred tednom dni smo denimo odprli prijave za krožek kvačkanja, ki so se takoj zapolnile in imamo čakalno vrsto. Tudi preostale delavnice in odprti termini se hitro zapolnijo, tako da očitno je bil ta prostor nekaj, kar so ljudje potrebovali," nam Meta Štular, vodja strateškega razvoja in programov v Centru Rog, odgovori na vprašanje, ali jo je v letu delovanja karkoli presenetilo.

Pravico do uporabe Roga ima vsak meščan

Veseli jo tudi redna uporaba javnih prostorov, ki so večinoma polni. Območja s študijskimi mizami in mini kavči, ki jih je mogoče najti v višjih nadstropjih centra, so namreč zasnovali tako, da tja res lahko pride kdorkoli, ne da bi moral za to karkoli plačati, se evidentirati ali kaj tretjega.

"Tu se lahko ljudje učijo, klepetajo, igrajo šah, delajo ... karkoli želijo. Je pa edino tako, da kdor prej pride, prej melje. Kot pri klopcah v parku. (smeh) Na voljo je namreč omejeno število prostorov, ki se jih ne da rezervirati. Enako velja tudi za velik del naše terase. Približno ena četrtina je v uporabi našega najemnika, kavarnice, vse ostalo pa je na voljo splošni javnosti: brezplačno lahko dobijo ležalnik, počivajo, berejo ali pa enostavno ne delajo ničesar."

To se ji zdi zelo pomembno, ker je v mestih in urbanih okoljih vse več prostorov, ki so plačljivi, kar pomeni, da se težko kam usedeš, ne da bi od tebe nekdo zahteval nekaj v zameno, da recimo naročiš kavo.

"Tukaj pa ne zahtevamo niti vstopnice, ničesar ti ni treba konzumirati, lahko preprosto si. Ljudem, ki pridejo na organiziran ogled Roga, za kar je še vedno veliko zanimanja, rada povem, da je vsak Ljubljančan skozi svoje davke plačal približno sto evrov za prenovo Roga, tako da je smiselno, da ga dojemamo kot podaljšano dnevno sobo. Imamo tudi poseben otroški kotiček, dobrodošli so psi, če so na vrvicah, kar pomeni, da gre dejansko za zelo odprt prostor," še pove Štularjeva.

V prvem nadstropju za mizami opazimo študenta medicinske fakultete, dekle in fanta, ki se redno učita v Rogovih prostorih. Študentov je v Rogu ob našem obisku nasploh veliko: kar nekaj se jih poleg prostorov za učenje in delo zadržuje tudi v avli ter pred stavbo.

Študentka nam pove, da se je v Rog prvič prišla učit med maturo, zelo so ji namreč ustrezala velika okna, zaradi katerih v prostor pride veliko svetlobe. "Preostale knjižnice znajo biti precej temačne," pravi in doda, da je edini minus učenja v Rogu to, da so mize hitro zasedene – če prideš ob osmih zjutraj, dobiš prostor, ob desetih pa težko verjetno. Študent, ki se poleg Roga uči le še v medicinski knjižnici, pa doda, da je največja prednost učenja v Rogovih prostorih dobra kavarna na dosegu roke.

V bližini Rogove knjižnice pa srečamo gospo Cvetko, upokojeno profesorico matematike, ki v Rog zahaja skoraj vsak dan. "Rog mi je navdih, da kakovostneje živim, da pridem sem v knjižnico in opazujem mlade ljudi, ki so polni idej," pravi.

Da bi dogajanje v Rogu približali tudi širši javnosti, letos prvič organizirajo festival RogDizajnDnevi, sestavljen iz dizajn šprinta za mlade umetnike, RogKreaton, konference RogForum in pregledne razstave obsežne letne produkcije RogExpo, ki bo na ogled med 20. novembrom 2024 in 8. februarjem 2025. 

"Naš namen je pokazati izbor produkcije vseh naših uporabnikov, od profesionalnih oblikovalcev do ljubiteljskih ustvarjalcev do študentov, udeležencev programa Mladi Rog, članov krožkov, rezidentov ... pri tem ne diskriminiramo, saj je tudi koncept Centra Rog takšen, da podpira tako profesionalno kot ljubiteljsko ustvarjalnost," pravi Meta Štular in dodaja, da so DizajnDnevi sicer namenjeni najrazličnejšim javnostim: Rog Kreaton, ki bo festival 18. novembra uvedel, bo denimo 48-urni dizajnerski šprint, v katerem se bo 32 mladih oblikovalk in oblikovalcev, arhitektov in rokodelcev, poskušalo spoprijeti s petimi izzivi, pri čemer jih bodo vodili priznani mednarodni mentorji. 

"21. in 22. novembra pa bo potekala mednarodna konferenca RogForum, kjer bo šest okroglih miz s priznanimi kolegi iz tujine. To ne bo akademski dogodek, ampak neke vrste mreženje s podobnimi organizacijami in institucijami, s katerimi nameravamo tudi v prihodnosti razviti dolgoročna sodelovanja in našim ustvarjalcem omogočiti bivanje v institucijah v tujini, podobne našim. Tu boste imeli denimo priložnost spoznati direktorico Tedna mode v Lagosu Omoyemi Akerele, ki je najvplivnejša oseba na področju mode z afriškega kontinenta, Jesseja Roberta Coffina, direktorja podjetja Anji Education, ki promovira inovacije na področju oblikovanja otroških igrišč, Leilo D. Behjat, direktorico za ekologijo materialov pri družbi Parsons Healthy Materials Lab, Alessanda Rancatija, oblikovalca ter enega od očetov iniciative Novi Evropski Bauhaus, ki se ukvarja s tem, kako graditi zelena in skupnostim prijazna mesta. Veliko naših gostov prihaja iz organizacij z rezidenčnimi programi, kot jih imamo mi, in načrt je, da vzpostavimo bilateralne odnose po vsem svetu, od Kolumbije do Kitajske, Francije in Indije."

Takšnega studia doma ne bi mogla imeti

Kako pa je zares ustvarjati v Rogu? Svoje mesto v njem je denimo našla Nina Podobnikar, oblikovalka nakita. Pove nam, da je bila že od samega začetka pozorna na skorajšnje odprtje Centra Rog, študirala je namreč unikatno oblikovanje, smer oblikovanje stekla in keramike, studiev, kjer bi se bilo mogoče ukvarjati s steklarstvom, pa v Sloveniji primanjkuje.

"Ta ideja me je zelo pritegnila in komaj sem čakala, da se center odpre, v tem času sem si namreč studio ustvarjala tudi doma, a sem hitro ugotovila, da je studio na takšen način, da bi mi bile dostopne vse naprave, ki jih potrebujem pri delu, doma praktično nemogoče imeti. Obenem mi veliko pomeni, da pri svojem delu nisem povsem sama, ampak da imam neko interakcijo z ljudmi. Sem sem prišla februarja in ostala do danes, všeč mi je, da imam prostor za delo in da lahko ustvarjam pod svojimi pogoji, hkrati pa sem obkrožena z drugimi."

V labu za nakit sta dve redni ustvarjalki, sicer pa prihajajo večinoma ljudje, ki imajo z oblikovanjem nakita že izkušnje. "Zdi se mi, da ima keramika na primer večjo pretočnost kot mi, sploh ker je trenutno zelo priljubljena in ker je lažje začeti 'z nule'. Izdelava nakita je bolj specifična, potrebuješ več znanj, delaš tudi na primer s plinom in ognjem, česar pri keramiki ne potrebuješ. V povezavi z nakitom so tu tako bolj obiskane delavnice in tečaji, kjer je vedno navedeno, kakšna stopnja predznanja je zaželena, da bi kdo prišel prav samostojno delat brez predznanja, pa težje," pravi.

Kljub temu je vsak, ki bi želel poskusiti, dobrodošel. "Na voljo je ogromno materialov, mentorjev, delavnic, pretočnost znanja je res velika, tako da je to zelo dragocena točka za ljudi, ki jih to zanima," še pove Nina Podobnikar, ki bo svoje izdelke ravno tako razstavila na RogExpo. 

Maruša Ramšak pa je vodja zelenega laba, kjer poleg samostojnega dela ponujajo tudi vnaprej pripravljene programe, delavnice, tečaje za odrasle in otroke.

"Zeleni lab je opremljen kot klasičen laboratorij, kar pomeni, da imamo res dobro, kakovostno opremo: od mikroskopov do centrifuge, laminarijev, avtoklava ... v bistvu vse, kar je potrebno za izvajanje eksperimentov in razvoj izdelkov," razloži. Prostor je namenjen temu, da uporabniki prihajajo samostojno delat na svojih projektih, z ekipo pa jim nudijo tehnično pomoč in podporo, če jo potrebujejo.

"Kar nekaj uporabnikov je rednih in hodijo sem razvijat svoje ideje v zelo različnih fazah, na primer gojijo gobe, kar je trenutno precej popularno. Za to delo potrebuješ gojišča in substrate, ki jih je treba sterilizirati, za kar je potreben avtoklav, kos laboratorijske opreme, ki ga ne more imeti doma kar vsak.

Poleg samostojnega dela pa organiziramo vnaprej pripravljene programe, delavnice, tečaje za odrasle in otroke," še pove Maruša Ramšak. Primer tega je denimo priljubljen vrtnarski krožek, kjer udeleženci skrbijo za urbani vrtiček, 24 visokih gred pred Centrom Rog. "Imeli smo se super, pridelali kar nekaj različne zelenjave ter si tudi kaj skuhali iz teh pridelkov."

Večkrat so že izvedli otroško delavnico, na kateri so izdelovali voščenke iz odpadnega olja. "Olje, v katerem se je na primer cvrl krompirček, smo prečistili, prefiltrirali in zmešali s čebeljim voskom, ki ga dobimo v Rogu, ker imamo na strehi čebele, za barve pa uporabili naravne pigmente, kot sta rdeča pesa in kurkuma."

 
Pogovarjali smo se tudi z Majo Kotar in Andrejo Benedejčič, udeleženkama programa Mladi Rog. Prva pod znamko Mala Maja ustvarja keramične luči po zgledu antičnih amfor, druga pa pod znamko Carpet Diem preproge z motivi naravnih pokrajin in sanjskih svetov.

Povesta, da sta s programom izredno zadovoljni, všeč jima je prostor, ki jima ponuja veliko prostora, zelo pa cenita tudi pomoč in podporo, ki jima je ves čas na voljo, in možnost druženja in povezovanja z drugimi ustvarjalci.

Morda vas zanima tudi:

• Ob prvi obletnici Knjižnico Rog popestrila poslikava ilustratorja Matije Medveda
• V Ljubljani izjemna priložnost za mlade obrtnike in rokodelce

"Karkoli potrebuješ, bo nekdo prišel z idejo ali rešitvijo"

V tretjem nadstropju Centra Rog je pet bivalnih studiev oziroma rezidenc, ki omogočajo bivanje tujim umetnikom, raziskovalcem in predavateljem za različno dolga obdobja, a največ šest mesecev.

Trenutno v Rogu bivajo portugalska oblikovalka Francisca Sottomayor, kazahstanska arhitektka in aktivistka Asel Yeszhanova, hrvaška multidisciplinarna oblikovalka Maja Šimunović in makedonski modni oblikovalec Dragan Hristov, ki se bodo vsi tudi predstavili na razstavi RogExpo.

"Na rezidenco me je opozorila prijateljica kuratorka, ki je vedela, da sem v Ljubljani živela med Erazmusovo izmenjavo, in že takrat mi je bila zelo všeč. Tu sem ustvarila čudovite spomine in se tudi po izmenjavi večkrat vrnila v Ljubljano, nazadnje sem bila tu pred dvema letoma, zato sem res vesela, da sem zdaj lahko Rogova rezidentka," pravi Francisca Sottomayor, ki o izkušnji govori o superlativih.
 
"Tukaj je izjemno, na voljo imam vso orodje, ki ga potrebujem, ljudje so res krasni, karkoli potrebuješ, bo nekdo prišel z idejo ali rešitvijo. Pri svojem delu rada kombiniram različne discipline: veliko časa sem preživela v keramičnem labu, pa v tekstilnem in zelenem, ravno tako sem sodelovala z Almo iz kuharskega laba, moj projekt namreč vključuje tudi hrano."

Trenutno se ukvarja z zadnjimi fazami svojega projekta za RogExpo Skupnostni krožnik, narejen iz 21 različnih koščkov terakota krožnikov z različnimi semeni, ki delujejo kot sestavljanka. Krožnik bo predstavljen na sredini petindvajsetmetrske mize, pospremil pa ga bo tudi posebej za projekt pripravljen vegetarijanski meni. 

Asel Yeszhanova, arhitektka in kulturna aktivistka iz Kazahstana, pa je med svojim bivanjem v Rogu zasnovala in zgradila svojo interpretacijo jurte, tradicionalnega nomadskega šotora, razširjenega med Kazahi in drugimi srednjeazijskimi narodi.

"Jurta, ki jo ustvarjam, ni samo moja, ampak pripada vsem, ki mi tukaj pomagajo," pravi. "Že tradicionalno je jurta nekaj, kar pripada skupnosti, nekaj, v gradnjo česar so vsi investirali svoj čas. In seveda to ni prava jurta, ampak umetniško delo, vendar imam tudi tu občutek, da gre za nekaj skupnostnega. Poleg tega sem se veliko izobraževala o vašem lokalnem okolju, saj sem si želela, da jurta odraža značilnosti okolja, v katerem nastaja," pove in doda, da je tudi zanjo ustvarjanje v Centru Rog ena najboljših izkušenj.

"Na voljo imam res vsa orodja za delo, vso podporo, to je izjemno spodbudno okolje za kreativnega človeka, ki želi preizkušati materiale, testirati, eksperimentirati in ustvariti nekaj. Za določene stvari, ki jih lahko tukaj uporabljam, sploh nisem vedela, da obstajajo, in to res dela moje delo neizmerno lažje in bolj zanimivo. Človeka res zamika, da bi preizkusil vse možnosti, ki jih ta center ponuja."

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču