Edinstvena razstava v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje povezuje grad Fužine z njenimi zbirkami

M: Razstava Grad → koncepti, predmeti, prostori se bo kmalu zaključila, zato želimo naše bralce pozvati, da pohitijo in to edinstveno ter izredno zanimivo zasnovano potovanje v času (in prostoru) čim prej izkusijo. Kaj ste v tem času ugotovili, da pri razstavi obiskovalce najbolj fascinira?

Odziv obiskovalcev na razstavo je izjemno dober. Ko smo snovali razstavo, se nam je zdelo, da morda koncept ne bo vsem dovolj razumljiv. Izhodišče te razstave je namreč bila ideja povezati zbirke muzeja, ki so zbirke arhitekture, oblikovanja in fotografije, z izjemno pestro in zanimivo zgodovino gradu Fužine skozi življenje njenih prebivalcev vse od 1582, ko ga je družina Khisel začela graditi.

Na razstavi torej predmeti iz muzejskih zbirk govorijo o konceptih, ki izhajajo iz bivanja na gradu Fužine in njegove prostorske pojavnosti, vendar so univerzalni, vseprisotni in vedno aktualni. To so koncepti bivanja, materialnosti, samooskrbe, produkcije znanja, odnosa javnega/zasebnega in svobode.

Zelo kmalu pa smo spoznali, predvsem na javnih vodenjih, kjer si kot kustos razstave v najtesnejšem stiku z obiskovalci, da so obiskovalci nad razstavo navdušeni in da jih teme, ki so prikazane skozi muzejske predmete, izjemno zanimajo. Izpostavitve predmetov pa ustvarjajo tudi nove odnose in dialoge med predmeti, arhitekturo, posameznik in javnostjo, zato je dejansko tudi vsak obiskovalec pri tej razstavi pomemben. 

M: Kaj pa je vas osebno pri razvoju in obstoju te razstave čez poletne mesece in do danes najbolj navdušilo? 

Priprava vsake razstave je vedno svojevrsten izziv, ki se začne z raziskovanjem, kar postopoma vodi v koncipiranje razstave. V to je vloženega veliko časa in dela, a se ob tem tudi ogromno naučiš. Najbolj me je pri tem navdušil gotovo zelo dober odziv obiskovalcev, ki jim je razstava dejansko namenjena, saj je na neki način prikaz raziskovanja. Hkrati pa je tovrsten odziv tudi svojevrstna potrditev dobro zasnovane in oblikovane razstave. Ne nazadnje to pomeni tudi, da lahko delček tega, kar si sam doživljal skozi raziskovanje, doživijo in odnesejo s sabo tudi obiskovalci. 

M: Razstava Grad → koncepti, predmeti, prostori je verjetno zahtevala ogromno priprav in iskanja logističnih rešitev. Lahko na kratko opišete, kako je sploh videti priprava razstave, ki zaobjema tako široko časovno kot tudi konceptualno komponento?

Dejansko smo ravno pri tej razstavi imeli na voljo izjemno malo časa, kar pa seveda ni bilo v njeno škodo, ravno nasprotno, mislim, da nam je v zelo kratkem času uspelo pripraviti zelo dobro razstavo, ki pokaže na zgodovino objekta, kjer muzej je, in hkrati izpostavi zbirke muzeja na način, kot do zdaj še niso bile izpostavljene. To pa vedno lahko odpira nove perspektive, saj vemo, da so predmeti, ki jih hranimo v muzejskih zbirkah, čeprav so izvzeti iz časa svojega nastanka, uporabe in konteksta, nosilci različnih pomenov in idej.

To je bila tudi osnovna premisa, na kateri smo osnovali razstavo, saj smo le tako lahko skozi šest konceptov, do katerih pa smo prišli skozi raziskavo življenja na gradu Fužine, povezali zbirke muzeja 20. in 21. stoletja z njegovo zgodovino, kar je na prvi pogled morda ne povezljivo. 

M: Kaj vam je med razstavo, bodisi med pripravami bodisi med potekom razstave, najbolj ostalo v spominu?

Mislim, da je ključno to, da priprava tovrstnih razstav sproži nove razmisleke in poglede na zbirko muzeja, delo kustosa in tudi samo vlogo muzeja. Kot sem omenila, zbirke tvorijo predmeti, ki so priče preteklosti, nosilci idej, inovativnosti, ustvarjalnosti itn., zato lahko novo branje predmete reaktivira, vnaša napetost, s tem pa se razpirajo še neraziskani, današnjemu času lastni in aktualni pomeni. Branja zbirk predmetov, shranjenih v muzejskih depojih, so torej lahko mnogovrstna, tako kot je bila mnogovrstna njihova raba, ko še niso bili kulturna dediščina.  

M: Lokacije v razstavi igrajo pomembno vlogo in grad ponuja kar nekaj izjemnih prizorišč. Tu je stolp in jarek, pa Ljubljanica, ki hiti mimo in jo lahko občudujemo skozi grajska okna. Katera od lokacij je vaša najljubša in zakaj? 

Pri postavljanju razstave se nam je zdelo pomembno, da izhajamo iz elementov prostora grajske arhitekture. Pri tem je mišljen širši prostor, ne zgolj notranjost grajske stavbe, temveč tudi okolica gradu. Moč reke, ob kateri je Vid Khisl postavil grad Fužine med letoma 1528 in 1557, je gotovo pomembno gonilo, ki je v preteklosti materializiralo in zaznamovalo bivanje na tem gradu in tudi v širši okolici.

Grajsko dvorišče je prostor odslikave javnega in zasebnega, jarek predstavlja mejo med okupacijo in osvoboditvijo, stolp znanje in polje samooskrbo. Vse to so vsakdanje in univerzalne teme, ki so pomembne za naše preživetje, zato njihova aktualnost ne pojenja. Hkrati pa so to tudi teme, ki jih skozi arhitekturna in oblikovalska dela razkrivajo zbirke muzeja. Zame pa so to tudi razlogi, zaradi katerih bi težko izpostavila zgolj eno »lokacijo« ali temo.  

M: Razstava vključuje tudi nedeljske otroške delavnice. Prav na zaključni dan, 27. oktobra, se obeta delavnica z naslovom Meči, ščiti in čelade. Kaj bodo otroci doživeli na tej aktivnosti?

Ob raziskovanju dvorca Fužine bodo otroci odkrivali njegovo zgodovino in znamenite lastnike ter ob tem poiskali skriti zaklad. Raziskovali in spoznavali bodo: kaj je grad, dvor ali dvorec, kako se je živelo na gradu in kaj se na gradu dogaja danes. Izdelali bodo čisto pravo maketo grajske arhitekture. Seveda pa ne bo manjkalo viteške oprave: izpod spretnih prstov bodo nastali (varni) meči, ščiti in šlemi, navdihnjeni s »kamnitim vitezom« oz. armatom z viteškimi emblemi, ki govori o plemeniti družini Khisl. Posebno pozornost pa bomo namenili tudi grbom.

M: Na kaj naj bodo naši bralci pri gradu Fužine pozorni v bližnji prihodnosti? Kaj zanimivega se obeta?

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje 21. novembra odpiramo razstavo 28. bienala oblikovanja z naslovom Dvojna agentka. Ali govoriš jezik rož?, ki jo ne smete zamuditi, saj skozi simboliko ali metaforiko rož govori o temah in vprašanjih, s katerimi se srečujemo vsakodnevno in vplivajo na naša življenja, česar pa se morda ne zavedamo dovolj. V letu 2025 pa pripravljamo izjemno pester razstavni program, ki bo tudi kmalu objavljen. Sledite nas na www.mao.si.