Justin K. Prim, brusilec dragih kamnov: "Drag kamen nima prav nobene vrednosti, če ni dovolj lep, da se lahko proda!"

Ko ob posebni priložnosti prejmemo prstan z bleščečim dragim kamnom, ki kot ulit tiči v zlatem ali srebrnem obročku, se redko vprašamo, kaj vse je bilo potrebno, da je dobil svojo pravilno obliko – ali zakaj na svetlobi vidimo prav določen odtenek njegove barve.

Brusilci dragih kamnov, kot je Justin K. Prim, pa točno vedo, zakaj. Prim, mednarodno priznani ameriški gemolog in brusilec dragih kamnov, se je pred dnevi v okviru Slovenskega tedna nakita mudil v ljubljanskem Centru Rog, kjer je na predavanju z naslovom Lepota, vrednost in moč brušenja dragih kamnov predstavil svoj – v slovenskem kontekstu ne pretirano razširjen – poklic in med drugim razložil, kaj je pri brušenju dragih kamnov posebej pomembno.

Vrednosti kamna, kot mnogi zmotno mislijo, ne določa barva ali velikost, ampak prav brusilec, ki obvlada svojo obrt. "Majhen, a dobro brušen kamen je skoraj vedno vreden več kot velik, a grde oblike," je pojasnil. "In še to: kamen nima prav nobene vrednosti, če ni dovolj lep, da se lahko proda."

Brušenje vpliva celo na barve: "En kamen ima lahko različne barve, če ga različno odrežeš in pobrusiš. Če lahko spremeniš barvo, lahko spremeniš ceno. Včasih že zelo majhen rez lahko dragemu kamnu dvigne ceno tudi za nekaj tisoč evrov."

Od otroškega zbiratelja do mojstra

"Že kot majhen sem imel rad kamne, zbiral sem jih, tako kot mnogo otrok," mi pove, ko dan po njegovem predavanju sedeva k intervjuju. "A sem popolnoma pozabil na to, ko sem prišel v najstniška leta, ker sem odkril rokenrol. To je spremenilo vse in približno petnajst let življenja sem bil glasbenik: vse, kar sem počel, je bilo povezano z glasbo."

Ko pa je dopolnil trideset let, je ugotovil, da postaja prestar za tovrsten življenjski stil in da potrebuje spremembo. Iz Chicaga se je preselil v Kalifornijo in upal, da bo našel novo poklicno pot.

"Nisem vedel, kaj točno bo to, želel sem si nekaj, kar bo hkrati kreativno in mi bo prineslo dober zaslužek, ker z glasbo se ni dalo zaslužiti. Potem pa sem v San Franciscu začel hoditi z dekletom, ki je trgovalo z minerali. Ona je sicer želela zapustiti ta svet dragih kamnov, je pa pomagala meni, da sem vstopil vanj. Spomnim se, da sem bil na svojem prvem sejmu z dragimi kamni, tam so bili ljudje iz vsega sveta in pomislil sem: vau, kako je to zanimivo. Zdelo se mi je kot neka srednjeveška tržnica. Vsak je prinesel dobrine iz svojega konca, veliko je bilo človeškega povezovanja in mreženja, česar v svetu velikih korporacij denimo ni."

Na enem od sejmov je prvič videl brušene kamne in začelo ga je zanimati, kako pride do tega. Takoj je začel iskati izobraževalne programe in tečaje.

"Takrat sem potem izvedel, da obstajajo klubi ljubiteljskih brusilcev dragih kamnov. Imel sem res srečo, da je bil eden od takih klubov pet minut od mojega doma v San Franciscu. Dve leti sem tja hodil čisto vsak dan. Res sem bil obseden s tem."

Prelomni Bangkok

Od ljubiteljskega kluba je napredoval do resnejšega tečaja in se sčasoma vpisal v gemološko šolo. Da bi se resnično približal industriji, se je odločil, da odide v Bangkok na Tajskem – enega od svetovnih centrov za trgovanje z in izobraževanje na področju dragih kamnov.

"Res sem želel vstopiti v ta svet in vedel sem, da če ostanem v Ameriki, mi ne bo uspelo. To je povsem drugo vesolje, če si sam, ne boš imel povezav in svoje mreže, vendar je posel tak, da to potrebuješ, ker moraš poznati pravila in vedeti, kako vse skupaj deluje."

Tam je spoznal francoskega gemologa Vincenta Pardieuja, ki je eden najbolj znanih strokovnjakov na tem področju. "Ponudil mi je delo in mentoriranje, pa ne le to: predstavil me je tudi moji ženi, Victorii Raynaud, ki je prav tako brusilka dragih kamnov." Vse bolj se je uveljavljal na tem področju, nekaj časa je predaval tudi v posebni šoli za brusilce dragih kamnov, imel je mentorja s Šri Lanke, kar nekaj znanja pa je pridobil tudi od žene, ki je bila v poklicu nekaj let dlje kot on. 

Ko je pandemija pozneje obema vzela priložnosti za delo, sta se odločila, da bosta ustanovila svoje podjetje Magus Gems. 

Večino brušenja sicer trenutno opravlja Raynaud, Prim pa se posveča še izobraževanju, predavanjem, delavnicam in pisanju drugega dela svoje knjige Skrivne ure brušenja dragih kamnov: 50 klasičnih oblik (The Secret Teachings of Gemcutting: 50 Classic Gemstone Designs), ki je pred nekaj leti doživela velik uspeh.

Brušenje kot meditacija

Iz Bangkoka ju je pot peljala v Lyon v Franciji, kjer živita še danes. Njune stranke prihajajo z vseh koncev sveta, največkrat jima pošiljajo že obdelane kamne, ki jih je treba na novo obrusiti, jim vrniti lesk ali osvežiti obliko. Tovrstna obdelava je v industriji zelo cenjena: s pravim rezom lahko kamen dobi povsem novo življenje – in novo vrednost.

"To je sicer ena polovica najinega prihodka, druga pa, da obiskujeva različne kraje in kupujeva svoje kamne – ali pa jih najdeva na spletu. Tega sprva nisva počela, ker za to potrebuješ malo več denarja. Pred dvema letoma sva recimo investirala v parcelo safirjev, približno štirideset grobih kamnov, ki naju je stala okoli 20.000 evrov.

In tako Victoria, če nima naročila od kakšne stranke, brusi najine kamne. Na zalogi jih imava zdaj okoli šestdeset, različne tipe: safirji, smaragdi, turmalini in tako dalje. Brušene prodajava na najini spletni strani in včasih se zjutraj zbudiva in ugotoviva, da je nekdo na drugem koncu sveta od naju kupil drage kamne v vrednosti 5000 dolarjev od naju. To se zgodi recimo enkrat mesečno, je pa dober vir dodatnega dohodka."

 
Oboje ima sicer svoje prednosti, pravi: če brusiš za stranko, ki ti prinese kamen, boš ob koncu dneva gotovo dobil plačo, vendar pa si z zaslužkom omejen, saj za brušenje enega kamna potrebuješ od dve do šest ur in tako v povprečju lahko obdelaš le dva dnevno.

"Povprečen zaslužek je tristo evrov na dan, kar ni slabo, ne boš pa si s tem kupil hiše," pojasni Prim. "Midva pa imava to željo, zato so najine ambicije malo višje. Če sam kupuješ kamne, jih brusiš in prodajaš, lahko zaslužiš neomejeno količino denarja. Seveda moraš sprejemati dobre odločitve in dobro naštudirati trg, kar ni enostavno. Ampak najina želja je, da morda čez čas niti ne bi več sprejemala dragih kamnov od strank, ampak samo kupovala svoje, jih brusila in prodajala."

Dodaja še, da je brušenje kamnov, čeprav zanj potrebuješ precej časa, neka vrsta meditacije. "Poznam brusilce, ki imajo že okoli osemdeset let, pa pravijo, da ne bodo nikoli nehali. Tudi meni brušenje manjka, če nekaj časa ne primem v roke orodja. Pravim mu produktivna meditacija, ker ure in ure sedim v tišini z materialom, na koncu pa nastane prekrasen izdelek." 

A po njegovih besedah ta poklic ni za vsakega, saj zahteva visoko stopnjo koncentracije. "Ne želiš napraviti napake. Če jo, bo kamen manjši in moral boš popravljati za sabo. Pa tudi: če si tip človeka, ki mora biti ves čas na nogah in potrebuje stik z ljudmi, to delo ni zate. V tem primeru velja bolj premisliti o poklicu prodajalca."

Povpraševanje po barvah in geometričnih oblikah

Ob zaključku pogovora Prima povprašam še, ali v svetu dragih kamnov zaznava kakšne posebne trende. 

"Gotovo sva opazila, da je vedno več zanimanja za tanzanite, ki niso bili toplotno obdelani," odgovarja. "Ti kamni imajo v sebi tri barve, vijolično, modro in rumeno, kar je zelo redko. Ko kamen segreješ, rumena barva izgine, modra pa se zlije z vijolično. A če dobiš tanzanit, ki ni bil segret, in ga pobrusiš na specifičen način, lahko dosežeš, da se lahko vse tri barve hkrati prelivajo."

Pri oblikah zaznava rastoči trend geometričnih oblik, denimo šest- ali osem-kotnikov, povzame pa, da se na splošno vse več ljudi, tudi denimo pri zaročnih prstanih, odloča za barvaste kamne. "Ne razumite me narobe: diamanti bodo vedno klasika. Ta trend ne gre nikamor. Ampak nekateri ljudje pa raziskujejo nove možnosti in tu barvni kamni, pa naj bodo to safirji, rubini ali smaragdi, definitivno pridobivajo na priljubljenosti."

Novo na Metroplay: "Opustite pričakovanja in živite svoje življenje" | Tereza Poljanič in Barbara Drnač