V Ljubljano prihaja spektakel vseh spektaklov: v Atenah smo ekskluzivno preverili, kaj prihaja v Slovenijo

V ljubljanski Hali Tivoli se bo 8. in 9. novembra ustavila ena večjih svetovnih gledaliških produkcij. Originalna broadwajska izvedba muzikala Chicago, ki že več kot 27 let navdušuje občinstvo po vsem svetu, bo v Ljubljano pripeljala 60-člansko ekipo.

"To je ena največjih predstav na svetu in najdlje trajajoči muzikal na Broadwayu. Želeli smo omogočiti, da tudi kraji, kjer običajno ni dostopa do takšnih predstav, doživijo to izkušnjo," je povedal producent turneje George Isaak. Muzikal Chicago bodo obiskovalci lahko slišati in videti v kar 20 državah, kjer bo izvedenih več kot 200 predstav. "To ni le 'pomanjšana' različica za evropsko občinstvo, to je priložnost, da vidite pravi broadwajski muzikal na najvišji ravni, in to kar v svojem mestu," dodaja.

Glavno vlogo Roxie Hart so zaupali izjemni 40-letni Grkinji Nadii Boule, ki poudarja, "da bodo ljudje uživali v predstavi, pesmih ter plesu in dojeli tudi družbeno kritiko, ki jo ponudi zgodba".

Zato ni nobeno presenečenje, da je evropska premiera luč sveta ugledala prav na grških tleh, v kulturno bogatih Atenah v dvorani Christmas Theater. Tam smo bili, kot že rečeno, tudi mi. S sijajnimi plesnimi točkami, izvrstnim vokalom in briljantno interpretacijo likov so igralci uprizorili pravi spektakel. S sceno in kostumi so pričarali vzdušje, značilno za ikonično zgodbo o prevari, slavi in moči. Končni rezultat je bila vrhunska izvedba, ki nam bo vsekakor še dolgo ostala v spominu.

"Nastopajočih pred prvo vajo nisem poznal"

Po koncu premiere smo v zaodrju srečali koreografa muzikala Davida Bushmana, ki nam je razkril zanimivo dejstvo, da ni bil prisoten na avdiciji in da je zasedbo, kot se je izrazil sam, podedoval.

"Nastopajočih pred prvo vajo nisem poznal. Ann Reinking, koreografinja predstave, ki je žal ni več z nami, je z ljudmi vedno delala v sobi. Nikoli ni vsiljevala vloge, ampak je najprej spoznala nastopajočega in na podlagi tega ustvarila lik oziroma predstavo. To predstavo sem ustvaril na njih, pri tem pa večinoma uporabil obstoječo koreografijo. Vendar je ogromno prostora za vnos osebnosti nastopajočih in moral sem ugotoviti, kdo so in kakšne so njihove prednosti, ter jih uporabiti v predstavi," je povedal David Bushman, ki je naredil priredbo koreografije po originalni predlogi.

"Vedno me najbolj navdihuje to, da spoznam vsakega umetnika posebej in nato ugotovim, kako bodo sodelovali v predstavi. Igralcev ne poznam, in ko jih prvič srečam, ne vem še, katero vlogo ali plesno točko bodo prevzeli. Vsi poznamo skladbo All that jazz, zato na avdiciji začnemo z njo in tako počasi spoznavam vsakega od njih. Potem vem, katero mesto v predstavi bo kdo zasedel."

Zvezdi muzikala Laura Tyrer in Amy Webb

Omeniti velja, da poleg glavne igralke v muzikalu blestita tudi Laura Tyrer (v vlogi Velme Kelly) in Amy Webb (v vlogi Mame Morton). Igralki sta si po intenzivnem nastopu vzeli čas in nas gostili v svoji garderobi ter nam v sproščenem pogovoru zaupali, kako so potekale priprave, zakaj je muzikal Chicago brezčasen in aktualen še danes ter s kakšnimi izzivi sta se soočali med procesom dela.

"Za vse nastopajoče je zelo pomembno, da krepimo vzdržljivost, tako vokalno kot fizično. Ker ko enkrat veš, kaj moraš narediti ... Prvih nekaj tednov se seveda učimo besedilo, kam se moramo postaviti in s kom. Potem je pomembno, da lahko zdržiš predstavo, ne glede na tedensko število ponovitev, in samo nadgrajuješ vzdržljivost," pove Laura Tyrer, ki je bila še oblečena v lik, saj je imela na sebi lasuljo.

"Za to predstavo smo štiri tedne   Londonu, potem pa smo pripotovali sem v Atene in imeli le teden dni tehničnih vaj. Tukaj smo prvič pomerili kostume, prvič plesali v čevljih in z lasuljami in mikrofoni, tako da smo sestavili skupaj vse elemente. Priprave so torej potekale približno šest tednov. Res je bilo razburljivo," opiše Amy Webb.

Za takšno zvrst predstave, kot je muzikal, je še kako pomembno, da morajo biti oblačila oziroma kostumi zelo prilagodljivi, raztegljivi in udobni, ker nastopajoči veliko skačejo in plešejo po odru.

"Gre za zelo domiseln dizajn, saj se vse prilega tako, kot se mora, za vsak lik posebej. Od daleč je morda videti precej omejujoče. Ena od deklet iz igralskega ansambla, ki ji pravimo francoska služkinja, je videti, kot da nosi korzet, vendar je material, iz katerega je narejeno oblačilo, res prožno. V predstavi si jo v nekem trenutku celo podajajo po odru, tako da morajo biti oblačila res dobro raztegljiva. So pa hkrati tudi zelo klasična, a vendar premišljeno oblikovana," pojasni Amy.

"Samo stati tam in peti je zelo težko"

Nastopajoči morajo v muzikalu poleg igre obvladati še petje in ples, kar je svojevrsten izziv. "Mislim, da ima zagotovo vsak od nas drugačen izziv. Zase osebno bi rekla, da je to dihanje. Da mi uspe zajeti sapo in pravilno zapeti," pove Laura, ki ima v nasprotju z Amy kar nekaj zahtevnih plesnih točk v predstavi.

"Dejstvo je, da morajo liki, kot ga igra Amy, stopiti naprej in zapeti zahtevno pesem. Samo stati tam in peti je zelo težko. Kot igralec si namreč zelo ranljiv, ko si sam pod sojem luči. Vsakič ji uspe. Amy je bila zelo močna igralka skozi celoten proces. To pesem, ki jo poje v predstavi, ji uspe izvesti tudi ob deseti uri zjutraj. Vedno je čudovito," o svoji kolegici pripoveduje Laura, Amy pa v smehu doda: "Plačala sem ji, da to reče."

Obe si štejeta v čast, da lahko nastopata v klasični glasbeno-gledališki predstavi, kot je muzikal Chicago, v kateri si večina ljudi želi sodelovati. "Chicago je bil vedno moja sanjska predstava. To je edina predstava, h kateri sem se večkrat vračala. V drugih sem nastopila samo enkrat, medtem ko bi Chicago lahko delala še milijonkrat. Ko je v tvojem telesu in kosteh, vem, da se sliši dramatično, toda ko ga imaš v srcu, te kar naprej vleče nazaj," čustveno pove Laura.

"To je ikoničen muzikal"

Muzikal Chicago tako ni le spektakel, temveč razglablja tudi o aktualnih temah, o pravičnosti in medijski manipulaciji, ki so tako resnične danes, kot so bile takrat, ko je muzikal bil prvič uprizorjen.

"Vsi so oblečeni v črno in mislim, da je to nekaj, kar nikoli ne bo iz mode. To je ikoničen muzikal. Povemo vam zgodbo, vendar ni razkošne scenografije, ni dodatnih rekvizitov. Ustvarjamo domišljijo v glavah občinstva. To ustvarja tisto brezčasnost, ki je kot vizualna časovna kapsula za občinstvo. Mislim, da je muzikal tako premišljeno zasnovan, da je očitno, da zgodba ne poteka v sedanjem času. Nekateri elementi so namreč še vedno aktualni in se lahko povezujejo z aktualnim dogajanjem," meni Amy.

Obe si želita, da bodo obiskovalci dobili izkušnjo prave broadwajske predstave in uživali v ogledu. "Ni veliko priložnosti, da bi ljudje videli takšne predstave. Mislim, da je to res nekaj izjemnega, da dobijo to priložnost in da uživajo ter se imajo lepo. Vsak izvajalec, vsak igralec želi občutiti, da je naredil vtis. Zame osebno je dovolj in v veselje, ko slišim, kako so ljudje uživali med ogledom predstave," pove Laura, Amy pa jo dopolni:

"Kot igralec si vedno želiš, da ljudje, ki so gledali predstavo, občutijo čustva. Mislim, da imaš s takšno predstavo vse. Malo je skrivnostna, smešna, potem so še nežni in žalostni trenutku ... Ne smem vsega razkriti. (nasmeh) Preprosto zajema vsa čustva, kar lahko slišite v odzivu na plesne točke. Kot izvajalec namreč veš, da si opravil dobro delo, če gledalci odidejo in rečejo, da so res uživali. To je tisto, kar vedno upamo, da bomo dosegli."

Ustvarjalci so na odru dokazali, da muzikal Chicago z mojstrsko koreografijo in čarobno glasbo še vedno sije kot eden najbolj prepoznavnih draguljev svetovne gledališke scene, saj očara prav vsakega, ki se mu prepusti.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču