Napeta zgodba za poletne dni: kaj se skriva na dnu skrivnostnega zaliva?

Doživljanje romana Dno, po katerega je podpisan Aljoša Hancman, bo vsekakor precej bolj intenzivno, če boste skrivnosti globin odročnega zaliva ob skrivnostni vasici na Hvaru odkrivali prav na plaži, ob zvokih bučečega morja. Morda vas bo celo malce strah, ko boste naslednjič razmišljali o hitro ohladitvi med valovi, saj so temačne skrivnosti, ki v romanu Dno četverica prijateljev odkriva in podoživlja, precej bolj demonske, kot so sprva predvideli. Skoraj dve desetletji kasneje, ko niz dogodkov sproži neslutene povezave s skoraj pozabljenimi odkritji, se sprašujejo, kaj so morda le spomini, zamegljeni s časom in kaj dejanska, a nekam globlje zapisana dognanja, ki jih razum ne zna povsem ozavestiti? Kaj resnično in kaj sanje?

"Sanje so smešen fenomen. Sanje so del življenja, kjer sicer igramo glavno vlogo, a hkrati tam nimamo vpliva na pravila igre. Nekateri verjamejo, da napovedujejo prihodnost, drugi, da so odsev preteklosti. Zgodba romana prikimava obema možnostma. Na samem začetku ravno sanje odklenejo skrinjico spominov, ki jo je glavni lik skril v najtemnejše kotičke podzavesti, hkrati pa med samo zgodbo s stopnjevanjem mračnosti in intenzivnosti sanje tudi napovedujejo končni razplet," je v kratkem intervjuju na bukla.si povedal Hancman.

Roman Dno je zabavno, napeto branje, ki domišljijo odpelje onstran poznanega, v igro, kjer nenavadno in mistično preslikava povsem resnične, tuzemeljske pojavnosti. Spretno prepletanje dogodkov zdaj in nekoč ustvari napeto domišljijsko pripoved, prepredeno z elementi teh in onih kultur in obdobij, ki kar kliče po odkrivanju odgovorov na nešteta vprašanja. "Zakaj rine človek tja, kjer je nevarno, celo prepovedano, čeprav ve, da to zanj ni dobro? Zakaj podleže črednemu nagonu v smislu, kdor ni z nami, je proti nam," se v spremni besedi romana Dno sprašuje dr. Vlasta Črčinovič Krofič. Odgovoru se skrivajo … na dnu.

O avtorju

Aljoša Hancman je kot študent računalništva in informatike na univerzi v Mariboru leta 1998 začel delati kot prevajalec in novinar za revijo PC Gamer (kasneje PC Format). Po zaključku študija se je podal v programerske vode, se tam zdržal dobro leto dni, nato pa ga je spet zaneslo v novinarstvo. Štiri leta je bil glavni urednik revije PC Format, medtem je pisal številne članke in kolumne še za druge slovenske revije (FHM, Mama & dojenček, Hiša in dom, Maxim …). Zdaj uspešno žonglira programiranje in pisanje. Leta 2015 je izšel njegov prvenec - otroška knjiga Zaklad pod Hribom. Od leta 2017 kot programer dela v sosednji Avstriji, ves čas pa … piše.