Uredništvo | 6. 5. 2024, 12:41
Pisatelj Dušan Čater: "V življenju me najbolj zanimajo odnosi med ljudmi"
Pred kratkim je pri založbi Beletrina izšel novi roman Dežela ZOO, v katerem se pisatelj, prevajalec in scenarist Dušan Čater loteva tematike življenja splavarjev v Savinjski dolini, in sicer v obdobju pred drugo svetovno vojno.
Roman Dežela ZOO je pisan v arhaiziranem slogu ustnega izročila, kar mu daje posebno dušo, kljub temu pa roman predstavlja nekoliko modernejši pogled na tisti čas.
"Če hočeš pisati o splavarjih, ne moreš pisati o današnjem času, ker jih danes preprosto ni," pravi Dušan Čater in dodaja, da je za potrebe orisa časa in kraja moral marsikaj preučiti. Čeprav je v Celju, od koder prihaja, vso mladost presedel pod kipom splavarja ob reki Savinji, poleg tega pa tudi njegova stara mama prihaja iz Nazarij v Savinjski dolini, je o njih, še preden se je podal v poglobljeno raziskovanje, vedel le to, da so obstajali.
"Tudi, ko sem iskal material na to temo, sem ugotovil, da ga je zelo malo. Za teden dni sem šel na Ljubno ob Savinji, kjer imajo splavarski muzej. Postregli so mi z nekaj podatki in fotografijami, da sem si lahko malo boljše predstavljal, kako je to videti. Zgodba pa se dogaja pred začetkom druge svetovne vojne zato, ker so takrat splavarji šli dejansko zadnjič na svojo pot. Pozneje to zaradi vojne ni bilo več možno," pojasnjuje Čater.
V romanu sicer spremljamo zgodbo o splavarskem gospodarju in veleposestniku Hermanu Habermannu. Njegova sinova Maks Albin in Friderik pa se s Heleno Lipold zapleteta v usodni ljubezenski trikotnik. Čater ob tem pove, da ga tako pri pisanju romanov kot tudi pri scenaristiki najbolj zanimajo odnosi med ljudmi, predvsem med moškim in žensko.
"Dejansko se v vseh romanih ukvarjam s tem. Tudi pri pisanju scenarijev za televizijo me ne zanimajo recimo kriminalke. Najraje delam drame, ki se ukvarjajo z medčloveškimi odnosi," pravi in pojasni, da se tudi pri karakterizaciji likov osredotoči na njihovo notranje doživljanje sveta okoli sebe, pri čemer vzame v obzir vsako banalnost, ki mu pade na pamet.
Dežela ZOO je v bistvu prvi del trilogije. Tudi drugi del, ki opisuje dogajanje med vojno, že nastaja. "Nekateri liki prihajajo še iz prvega romana, veliko je novih. Drugi del se konča tako, da se rodim jaz. Tretji del bo torej prvoosebna življenjska izpoved," nam o svojem najnovejšem delu še razkrije pisatelj.
Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice
