V Atriju Mestnega muzeja Ljubljana je potekala predstavitev prvega dela romana o Kleopatri publicistke in pisateljice Vesne Milek Kleopatra: Naj se zgodi.
Vesna Milek je novinarka, publicistka in pisateljica ter prejemnica nagrade Elle ženska 2024. Njeni romani so med najbolj branimi slovenskimi romani. Zadnji, biografski roman Cavazza, ki ga je navdihnilo življenje enega izmed največjih slovenskih igralcev, je doživel več ponatisov in se še tri leta po izidu obdržal na lestvicah najbolj prodajanih in najbolj branih knjig v Sloveniji.
Milekova je nedavno pri založbi Beletrina izdala svoj novi roman Kleopatra: Naj se zgodi. Z avtorico se je na predstavitvenem dogodku pogovarjal antropolog Dan Podjed. Drugi del romana z naslovom Kleopatra: Novi svet bo izšel sredi leta. Za glasbeno vzdušje pa je poskrbela Raiven.
Roman o zadnji ptolemajski kraljici Kleopatri VII. je izpisan v prvi osebi ter gostem, skorajda hipnotičnem jeziku, v njem pa – na ozadju prelomnih zgodovinskih dogodkov in v času, ko je rimski imperij širil svojo prevlado na Vzhod – odkrivamo pravo podobo te neobičajne vladarice. Čeprav bi jo Zahod rad predstavil le kot krvoločno vladarico in prešuštnico, je bila Kleopatra VII. veliko več kot to; bila je sposobna in genialna vladarica, ki je po očetovi smrti v deželi znova vzpostavila osiromašeno gospodarstvo, gradila namakalne sisteme, jezove, spomenike in najveličastnejše stavbe.
Gojila je številna zanimanja, obvladala retoriko, znanost, umetnost, klasične avtorje in vsaj sedem jezikov, po zaslugi dveh najpomembnejših moških tistega časa – najprej Cezarja, potem Marka Antonija – pa je imela eno od ključnih vlog v Sredozemlju in Egiptu zagotovila neodvisnost.
Roman se osredotoča predvsem na njeno notranje doživljanje in zapleten odnos s Cezarjem in Antonijem, pred bralca pa stopa kot ženska, ki je bila že z rojstvom predestinirana za božanstvo, in ki je ohranila oster um, hladno ambicijo in preračunljivost, a tudi željo po znanju, religiji, politiki in ljubezni.
Novo na Metroplay: Tilen Artač o tem, zakaj je bilo težko imitirati Roberta Goloba in kako v resnici nastane vrhunska imitacija