14. 6. 2021, 07:33 | Vir: STA

Matevž Šalehar - Hamo: Bojim se, da bo enoletni hibernaciji sledila prenasičenost

profimedia

Skupina Hamo & Tribute 2 Love bo 19. junija izdala album Iz4Kani skorlajv. Mišljen je bil kot akustični album s posnetki v živo, a je zaradi epidemije nastal v studiu brez občinstva. Istega večera bodo nastopili na festivalu Urbano dejanje. "Upam, da hibernaciji ne bo sledila prenasičenost," je za STA dejal frontman Matevž Šalehar - Hamo.

Kako je album nastal?

Oktobra 2019 je izšel album 4K, trikrat zapored smo razprodali koncert na promociji in dobili za darilo koledarček, na katerem je bilo 18 akustičnih koncertov, zato smo morali material predelati v akustiko. Potem se je porodila ideja, da bi koncerte posneli, izbrali 'best of' in izdali live album. Prve tri koncerte smo posneli, a niso bili dobri, ker bogovi tehnike niso bili z nami, drugih 15 pa je odpadlo zaradi korone in smo ostali praznih rok. Zato smo se odločili, da bomo odšli v studio in album posneli brez šestega člana - občinstva. Tako je nastal skoraj live album, na katerem manjka samo publika.

Publika nas na koncertu potegne, da komad odigramo povsem drugače in da moramo delati neke kompromise, ker ljudje začnejo peti zraven. Zato me mika imeti live album in zdaj smo končno približno toliko veliki, da si to lahko privoščimo. Zanimivo bi bilo slišati, ko pojejo refrene, ker pa ne nameravamo nehati igrati, mislim, da bo za live albume še milijon priložnosti, za skoraj live pa upam, da nobene več.

Je med skladbami tudi kakšna nova ali so samo 'unplugged' izvedbe prejšnjih pesmi?

To so 'unplugged' izvedbe albuma 4K, niti ne vse, ampak osem komadov. Dva smo izločili iz tekme, ker ne zvenita dobro v slečeni verziji in ker je album izšel na vinilu, zato je tudi časovno omejen. Nanj ne gre več kot osem komadov, če hočemo neko kakovost. Načeloma je že 4K zelo akustično nastavljen. Ko smo ga pripravljali, je bil narejen v akustiki, potem smo ga predelali v elektriko, kar mu je dalo neko novo dimenzijo. Ko smo ga potem prek elektrike spravili nazaj v akustiko, pa je nastala neka tretja verzija komadov. Tako da je bil zelo zanimiv proces, če pogledam od prvega demo posnetka dalje. Ne vem, če lahko to pripeljemo še dlje. Bomo pa zdaj videli, ko se bodo vrnili koncerti, ker tam nastajajo napake, ki potem ostanejo v komadih. To je prednost igranja v živo.

Album napoveduje singl Lažnivec. V kolikšni meri je prirejen glede na izvirnega?

Edino, kar smo spreminjali v tekstu, je naslov komada. Na albumu 4K je naslov Povej ej, zdaj pa je dobil pravi naslov. Če pomislim, smo se malo zlagali v naslovu na originalnem albumu. Bolj mu pristaja Lažnivec, je pač zgodba lažnivca, ki se sooča sam s sabo. Mislim, da smo vsi malo lažnivci, kje si postaviš mejo, do kje se lahko lažeš in od kje naprej je resnica manj sporna in bolj odrešilna, pa je stvar posameznika.

Se mi pa zdi, da sodi v ta čas, ker se je laž res globoko razpasla po deželi in praktično nima nobenih posledic več. Ker če se zlažeš in te dobijo, pomeni, da si slab lažnivec. Že v davnih časih so imeli rešitve za lažnivce, kot je sramotilni steber. Jaz bi to uvedel nazaj, očitno se ne znamo iz zgodovine ničesar naučiti. Je pa res, da že otroke nekako učimo lagati, ko jih naučimo uvidevnosti, da morajo hvaliti taščino govejo juho, čeprav ni dobra. Ni tako preprosto, človek lahko hitro zabrede tudi dlje. Mislim pa, da bi morali ljudje za to odgovarjati, sploh ljudje na odgovornih, vodilnih položajih bi morali biti zgled.

Vam je bila za vzor plošča Unplugged Erica Claptona.

To je bolj moja kot neka splošna bendovska ljubezen. V ploščo sem se zaljubil, ko je izšla, in jo še vedno poslušam, ker je fascinantna. S Claptonom igra blazno dobra ekipa in v resnici je tam prostora še za eno kitaro. Zato si jo velikokrat, če sem sam doma, zavrtim, vzamem kitaro, natočim viski in špilam z najboljšim bendom na svetu, čeprav ni moj. Dejansko je prostora še za eno kitaro, lahko se izsoleravaš skupaj s Claptonom in je prav zabavno. Vedno sem sanjal, da bi enkrat imel takšno ploščo, in recimo, da jo imam, manjka samo ta element publike, ki ponese komad še v neko dimenzijo, ki je v studiu ni mogoče ustvariti.

Bo to eden vaših naslednjih projektov - plošča v živo s publiko?

Zagotovo. S ploščo nismo počakali, da se koncerti spet začnejo zato, ker ne zdržim predolgo na eni plati. Stvar mora v tiskarno, takrat se zame proces konča in lahko začnem nove stvari. Zato smo jo naredili znotraj korone, da lahko zdaj pripravljamo nov album, ki bo izšel naslednje leto nekje ob tem času. Ne upam še napovedovati, a smo že kar daleč.

Ravno to sem hotela vprašati, kako ustvarjalni ste bili med korono?

Sam poskušam pisati komade o času, v katerem živim, po drugi strani pa je to, ne vem, ali oportunizem ali neko prekletstvo, da jih moraš potem tudi igrati in peti in ljudje jih morajo poslušati. Ker nisem hotel niti njim niti sebi narediti tega, da bodo morali še dve leti po koroni poslušati o koroni, plošča, ki jo zdaj snemamo, načeloma te tematike nima, mogoče se jo kje čuti. Sem pa pol leta gledal v zrak, o čem bi pisal, da ne bom pisal o tem. Ker se je zelo težko izolirati od časa, v katerem živiš.

Bo Urbano dejanje vaš prvi večji koncert po daljšem času?

V resnici bo, čeprav smo vmes sklepali neke kompromise, da sva igrala sama s Petrom Deklevo, pa z Rudijem Bučarjem sem nastopal, ko so bili koncerti za 50 ljudi, akustični, osem metrov narazen. Bend se po nobeni formuli ni mogel zložiti na oder, upam pa, da bodo zdaj pravila takšna, da bomo lahko vsi na njem.

Pa se vam zdi sedeči koncert primeren za vaš rock and roll bend?

To ima svoje prednosti in slabosti. Če ljudje sedijo, je mogoče več priložnosti, da poslušajo. Tudi naša akustična verzija je zelo intimna, ne dovoli pogovarjanja, kar zelo dobro sodi na sedeče koncerte. Če pa se igra elektriko, je dobro, če lahko ljudje zraven plešejo. Mi nismo nek strašen rock and roll bend, smo pa definitivno muzika za ples. Stoli ne pustijo, da se človek popolnoma sprosti. Še vseeno pa je to boljše kot nič.

In koncerti za naprej?

V koledarju že dolgo ni bilo takšne gneče, kar me kar malo skrbi. Do konca septembra imamo blizu 30 koncertov, so pa povsod vprašaji, ki so vezani na kolege, ker ni nekih jasnih navodil, kako naj bi izgledali. Verjamem sicer, da v veliki večini bodo, nihče pa si ne zna predstavljati, na kakšen način, kar je škoda, ker v resnici se da marsikaj narediti. Super je, če veš kako, sploh če smo v nekih pravilnikih, semaforjih itd.

Zato bi odločevalce pozval, naj pomislijo, da se te stvari ne zgodijo čez noč, da morajo organizatorji vedeti, koliko obiskovalcev lahko pričakujejo in pod kakšnimi pogoji. Razumem, da epidemija zahteva svoj davek, a imam občutek, da če se je mogoče zmeniti, da je na avtobusu 50 ljudi, da bi se dalo zelo hitro izračunati nekaj podobnega za open air koncert in s tem olajšati delo organizaciji ter nam in tudi na splošno omogočiti nek posel. Obenem se malo bojim, da bo enoletni hibernaciji sledila prenasičenost, da se bomo izčrpali tako mi kot publika. Pa nismo edini bend pri nas. Mislim na splošno, v vseh panogah.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču