Mednarodni dan, posvečen barju, s prstom kaže na škodljivost človekovih dejavnosti

Barja, kjer voda stalno ali občasno zastaja, so tip mokrišč in pokrivajo okoli tri odstotke zemeljskega površja. Porasla so z vodoljubnimi in vlagoljubnimi rastlinami, iz katerih nastaja šota. V Sloveniji jih ohranjamo zlasti na območjih Natura 2000 ter v zavarovanih naravnih območjih, kot so Šijec, Zelenci, Mali Plac in Lovrenška jezera.

V Sloveniji imamo tri tipe barij: visoka barja, ki jih najdemo na primer na Jelovici, Pokljuki in Pohorju, nizka bazična barja, med katerimi je najbolj poznano Ljubljansko barje, ter prehodna barja, kot so barje Goreljek, Malo Blejsko barje in barje pod Pavličevim sedlom, ki ležijo na območjih do 1200 metrov nadmorske višine.

Zaradi urbanizacije, hidromelioracij in vodnih akumulacij so najbolj ogrožena nizka barja, ki so se zaradi vpliva človeka v zadnjih petih desetletjih zmanjšala skoraj za polovico, ugotavljajo v Slovenskem društvu za zaščito voda.

Kot primer v Civilni iniciativi Lavrica izpostavljajo načrtovano obvoznico Škofljica, ki ogroža Ljubljansko barje. Iniciativa tem načrtom nasprotuje že od leta 2012, ko je bil prvi poizkus umestitve obvoznice v območje Nature 2000, zdaj pa se je zaradi novih načrtov za obvoznico po Ljubljanskem barju znova aktivirala. Ob robu nedavnega referenduma o noveli zakona o vodah je preverjala mnenje Lavričanov.

Prevladalo je stališče proti obvoznici in proti štiripasovnici čez Barje, so sporočili iz iniciative. Zbrali so tudi 350 podpisov občanov, ki nasprotujejo agresivnemu poseganju v naravno okolje in se strinjajo, da je treba najprej uporabiti vse možne ukrepe za ureditev prometnega režima.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice