Miha Orešnik o tem, zakaj je Kanal A zamenjal za vodenje oddaje N1 Studio

Miha Orešnik nam je iz prve roke pojasnil, kakšna je pravzaprav dinamika dela v 'hard news' digitalnem mediju ter s katerimi izzivi se je soočal, ko je nastopil svojo funkcijo. Simpatičnega voditelja, ki ga odlikujejo korektnost, poštenost in resnicoljubnost, je Slovenija doslej spoznala v najrazličnejših medijskih vlogah (od radijske, novinarske in voditeljske), njegovo karierno pot pa je zaznamovalo predvsem novinarsko delo na Kanalu A. Razkril nam je, zakaj se je kljub dobro znani in utečeni delovni dinamiki podal v novo delovno okolje ter z nami delil tudi nekaj lahkotnejših informacij, ki so nam na obraz izvabile nasmešek. Za konec nam je zaupal, kaj je tisto, kar bi v življenju še rad dosegel. 

Gospod Orešnik, Slovenija vas je imela doslej priložnost spoznati kot radijca, televizijskega novinarja, voditelja dnevno-informativnih oddaj na Kanalu A in Pop TV, sedaj pa tudi kot voditelja in producenta spletne informativne oddaje N1 Studio. Ste si od nekdaj želeli delati v medijih? 

Pravzaprav ne. Kot otrok sem sanjal bolj o kakšnem poklicu s področja naravoslovja. Zlasti me je zanimala biologija. 

Kako so izgledali vaši medijski začetki, prvi javni nastopi, prvo vodenje informativne oddaje? So bili kdaj trenutki, ko ste podvomili vase in v izbiro karierne poti? 

Prvi javni nastopi so bili v okviru šolskega radia v osnovni šoli, bilo pa je tudi nekaj nastopov v glasbeni šoli. Vedno pa sem imel precejšnjo tremo, zlasti ob nastopih pred večjim številom ljudi. Tudi, ko sem še delal na radiu, nisem bil najbolj sproščen, zato so se seveda porajali tudi dvomi. A ko po letih poskusov in truda ugotoviš, v čem si lahko dober in da obstaja možnost nadaljnjega razvoja, potem veš, da si na pravi poti. Dvomi so torej lahko nekaj dobrega, dokler te ne začnejo ovirati in povzročati blokade. 

Danes vas vidimo v vlogi voditelja brez dlake na jeziku. Kje ste pilili svoje komunikacijske sposobnosti? Ste bili že kot otrok aktivni v obšolskih dejavnostih, ki so vključevale komunikacijske spretnosti? 

V osnovni šoli sem obiskoval dramski krožek in se učil tujih jezikov, sicer pa sem res veliko govoril. Če vprašate katero od mojih nekdanjih učiteljic, bi najbrž rekla, da včasih celo preveč (smeh). Vedno sem bil tudi zelo zvedav, vse me je zanimalo, vsaki stvari sem želel priti do dna. Čeprav se tega takrat še nisem zavedal, je bila to odlična osnova za dobro opravljanje novinarskega dela. 

V letu 2021 ste zamenjali službo. Zapustili ste dobro znano delovno okolje v medijski hiši Pro Plus d.o.o. in se podali novim izzivom naproti - konkretnim izzivom. Spletna informativna oddaja N1 Studio je namreč prva takšna na slovenskih tleh, vi pa ste se znašli na povsem novem terenu. Kaj je botrovalo vaši odločitvi in katero področje vam je ob nastopu voditeljske funkcije predstavljalo največ težav? 

Delo na televiziji je sicer dinamično in vedno zanimivo, o odhodu iz prejšnje službe niti nisem razmišljal, dokler me ni odgovorna urednica in direktorica N1 Slovenija, Katja Šeruga (s katero sva zelo dobro sodelovala tudi v prejšnji službi), povabila k ustvarjanju novega medija. To me je zelo pritegnilo, saj sem vedno verjel, da v Sloveniji kljub majhnemu trgu še obstaja prostor za nov kakovosten, profesionalen in kredibilen medij. Sploh, ker gre za spletni medij z velikim poudarkom na video vsebinah, česar pri nas v takšni obliki še ni bilo. Pretehtala je tudi možnost nadaljnjega kariernega razvoja, kar mi je bilo vedno zelo pomembno. Prav tako sem dobro poznal blagovno znamko N1, ki je že leta zelo uveljavljena v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Največji izziv ob začetkih na N1 je bilo zagotovo lotevanje se tudi tistih tem, s katerimi se prej nisem tako intenzivno ukvarjal. 

Katere so teme, ki jih še posebej radi raziskujete in o njih poročate in katere so tiste, ki bi se jih najraje izognili v polnem loku? 

V prejšnji službi sem pokrival predvsem notranjo politiko, včasih tudi druge odmevnejše dnevne dogodke, zdaj pa vodim oddajo, v kateri z gosti obravnavam široko paleto različnih tem. Poleg notranje politike tudi zunanjo, pa seveda Covid-19 in zdravstvo, gospodarstvo, okolje, družbena vprašanja, kulturo, šport ... Nobene teme se ne izogibamo, če je relevantna, pomembna za ljudi in jih zanima. 

V svoji karierni zgodovini ste imeli vrsto različnih sogovornikov. Kako se pripravljate na intervjuje in pogovore z ljudmi, ki prihajajo iz najrazličnejših krogov? Kako se profesionalno izognete potencialnim trenjem? 

Kakovosten ''research'' in priprava sta ključna za dober pogovor. Da lahko postaviš tudi kakšno podvprašanje in ne slediš samo napisanim vprašanjem. Včasih pride tudi kakšna izredna novica, ki jo želimo čim hitreje obravnavati v oddaji (tu je prednost spleta, ker lahko zelo hitro reagiramo) in časa za pripravo ni prav veliko. Zato je zelo pomembno, da si tudi sicer z vsem na tekočem, da aktivno spremljaš aktualno dogajanje in da lahko izpelješ kakovosten in informativen pogovor tudi brez kopice pripravljenih vprašanj. Ključno je, da veš, kaj moraš od sogovornika dobiti, da imaš dober občutek, kaj bi gledalce in bralce utegnilo zanimati. Trenjem se najbolje izogneš tako, da ne delaš razlik. Da si do vseh, zlasti do odločevalcev, enako neizprosen, kritičen a hkrati korekten. 

Kot izkušen novinar in voditelj imate tudi svoj pogled na slovenski medijski prostor. Kako bi ga ocenili, če ga primerjate z ostalimi svetovnimi mediji, ki jih najpogosteje spremljate? 

Zelo nerad komentiram delo drugih kolegov, ker po 15 letih dela v medijih dobro vem, kakšni so delovni procesi in kaj vse gre lahko v povprečnem delovnem dnevu v medijski hiši narobe. Bralci, poslušalci in gledalci seveda vpogleda v celotno sliko nimajo, zato je lahko ta ob kakšnih napakah pogosto popačena. Naš medijski prostor se mi sicer zdi precej pluralen, mediji lahko pišejo praktično, kar želijo. Še več, nekatera strankarska glasila se lahko povsem brez težav predstavljajo kot neodvisni mediji. Pritiski seveda so, kot so tudi v tujini, a od vsakega novinarja posebej je odvisno, v kolikšni meri jim je pripravljen podleči. Pri tem je pomembna tudi zaslomba pri urednikih in v kolektivu, v nekaterih medijih pa na poročanje vpliva tudi lastniška struktura. Posebna zgodba sta RTV Slovenija in STA. Sploh pri slednji, ki je za slovenski medijski prostor neprecenljiva, je šlo dobesedno za mrcvarjenje s strani oblasti. 

N1 Slovenija je pred kratkim praznovala prvih šest mesecev obstoja. Začetek na novih temeljih je bil najbrž vse prej kot enostaven, kljub temu pa ste se v relativno kratkem obdobju trdno zasidrali v slovenski medijski prostor. Nam lahko opišete, kako ste z N1 začeli pisati novo poglavje v medijski zgodovini Slovenije in kateri so bili tisti prvi, morda tudi najtežji koraki? 

O vseh podrobnostih začetnega obdobja bi bilo najbolje, da povprašate kar direktorico Katjo, ki je v rekordno kratkem času - in to sredi pandemije - uspela pridobiti odlične urednike, novinarje, snemalce, montažerje ... Zbrala je ekipo, ki se je že takoj v začetku med seboj odlično ujela. Ob večjih dogodkih smo znali odreagirati hitro in ažurno, s točnimi in preverjenimi informacijami. Vesel sem, ker nam nič ni težko in skupaj res lahko naredimo marsikaj. To smo doslej s svojimi rezultati že večkrat dokazali in opozorili nase. Posledično kar hitro pridobivamo vse več zvestih bralcev in gledalcev. 

Kaj vas pri vašem delu najbolj osrečuje? 

To, da noben dan ni enak prejšnjemu. Ves čas nove teme, nove zgodbe, veliko je raziskovanja in iskanja informacij ter sogovornikov. Spoznaš res veliko ljudi in se o njih tudi nekaj naučiš, kar so neprecenljive izkušnje. Še vedno pa je največji adrenalin, ko greš na teren in v živo poročaš z dogodka. To je tisto najbolj pristno, osnovno novinarstvo. Ko govoriš o tem, kar vidiš in slišiš. Tak primer so vremenske ujme in pa v zadnjih mesecih protesti, ki smo jih na N1 pokrivali v živo - ko je prišlo do nasilja in (ali) široke uporabe prisilnih sredstev s strani policije. To poročanje je zagotovo tudi najbolj zaznamovalo mojih prvih šest mesecev na N1 Slovenija. 

Nam lahko opišete, kako poteka vaš povprečen delovni dan? Najbrž se ne konča, ko ugasnejo studijske luči ...

Drži, tudi začne se veliko preden se luči prižgejo. Že ob jutranji kavi, včasih tudi prej, so klici, sporočila, e-pošta, pregledovanje domačih in tujih medijev ... Veliko je usklajevanja z gosti, kdaj lahko pridejo, ali bodo prisotni v studiu ali pa bodo gostovali na daljavo, termin oddaje pa je potrebno uskladiti tudi z našimi ostalimi prenosi s terena, ki jih ni malo. Včasih se seveda tudi kaj zalomi, pa gost sodelovanje zaradi višje sile odpove. No, enkrat enega od ministrov celo ni bilo v studio, čeprav je bilo gostovanje že dlje časa potrjeno. Pri tolikšnem številu oddaj (imamo jo praviloma vsak delovnik), se seveda lahko zgodi marsikaj. Ko je oddaje konec, takoj stečejo priprave na naslednjo, vmes so še uredniški sestanki in iskanje odgovora na najpogostejše vprašanje v redakciji N1 (in verjamem, da še marsikje): 'kaj bomo pa danes jedli?' (smeh). 

Sem ter tja se vsi soočamo z dnevi, ko preprosto nimamo prave energije za nič konkretnega in takrat ponavadi stvari delamo bolj 'z levo roko'. Vi si tega v svojem poklicu ne morete privoščiti. Kako in kdaj si ponavadi vzamete čas zase in za polnjenje baterij? Kaj takrat najraje počnete? 

Ob takem poklicu in verjamem, da še pri mnogih drugih, si je treba znati vedno vzeti čas tudi zase. Sicer te lahko povsem pogoltne, izpljune pa šele, ko je že prepozno. Zato sam prisegam na obvezen, vsaj dvotedenski poletni dopust in tudi vmesno polnjenje baterij, če je to potrebno. Pri meni so to ribolov in pobegi v naravo, zlasti ob vodi in v gozd. Skrbim pa tudi za svoj vodni vrt, ki ga imam doma za hišo. V njem je večje število rib in vedno bolj obsežna zbirka vodnih, obvodnih in mesojedih rastlin. 

Katere so tiste osebne vrednote, ki vas odlikujejo in vam obenem služijo v prid pri opravljanju novinarskega/voditeljskega poklica? 

Zvedavost, spoštljivost, resnicoljubnost, včasih tudi neposrednost. V ključnih trenutkih, ko je najbolj napeto, pa tudi mirnost. 

Kaj bi sporočili mladim, ki želijo postati novinarji ali voditelji informativnih oddaj? 

Sprašujte. Tudi večkrat. Ko ne dobite odgovorov, vztrajajte. Vsak sogovornik ima lahko nekaj pomembnega za povedati, zato ne podcenjujte nikogar. Pogovarjajte se odločno, a spoštljivo. Bodite natančni. Čeprav časa v novinarstvu ni veliko, si ga morate včasih vzeti. Predvsem pa zase, ko je to potrebno. 

Zakorakali smo v globoko v december in pred nami je praznični čas, ki ga vsak med nami doživlja drugače. Kako najraje preživljate božično-novoletne praznike (če vam to dopušča čas)? Se uvrščate med tiste, ki so jim zimske radosti še posebej blizu ali pa v 'tabor zmrznjencev', ki komaj čakajo na poletje? 

Čeprav imam najraje poletje in lenobno poležavanje nekje ob morju, pa mi je tudi zima kar pri srcu. Sploh, če se kljub segrevanju ozračja še pojavi kakšno obilnejše sneženje. Takrat se narava povsem umiri, zvok iz okolice pa je zaradi učinka snežne odeje povsem drugačen. Zato se mi sprehodi v pravem zimskem vremenu zdijo še posebej blagodejni. Prazniki bodo sicer tudi letos drugačni, saj žal še vedno ne bo tistega pravega druženja, ki ga že vsi tako zelo pogrešamo. A vseeno imamo več, kot smo imeli lani in prepričan sem, da bo prihodnje leto še boljše. 

In ko že govoriva o praznikih - katera pa je vaša najljubša praznična jed? 

Tatarski biftek. 

Se tudi sami kdaj zavrtite za štedilnikom in kaj takrat najraje pripravljate? 

Časa za to ni prav veliko, občasno pa poskusim pripraviti kakšen dober 'steak'. Včasih kar uspe, mislim pa, da ne bi bil ravno za v Masterchef (smeh). 

Kateri 'vrh' si še želite osvojiti v svojem življenju (zasebno ali profesionalno)? 

Želim si, da bi še naprej lahko ponoči mirno spal. 

Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem