Ministrica boleče iskreno o najtežji izkušnji v življenju: "Občutki, da si zguba, so grozni"

Pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan poznamo kot odločno, resno, inteligentno političarko, ki ji gre tako v profesionalnem kot v zasebnem življenju vse kot po maslu. A zunanji vtis včasih vara, kajti nemogoče je poznati bitke, ki jih človek bije za štirimi stenami.  

44-letna političarka je za aktualno številko revije Jana razgrnila svojo najtežjo preizkušnjo, ki ji je življenje krojila kar nekaj let: postopek umetne oploditve.

Danes je Dominika Švarc Pipan mati zdrave hčerke Klare, ki šteje dve leti, a v procesu se je srečevala tudi z mislimi, da ji morda nikoli ne bo uspelo postati mama.

"Najbolj me je bilo strah dokončnosti"

Ministrica je povedala, da si otrok pred dopolnjenim 37. letom ni želela, želja se je pojavila šele, ko je spoznala sedanjega moža Matica Pipana. Vendar je, še preden sta se s partnerjem odločila, da vstopita v postopek umetne oploditve (IVF), doživela dva spontana splava, pri katerih je potrebovala medicinsko evakuacijo. Drugi splav se ji je zgodil le mesec dni pred poroko.

"Leto pozneje sva začela s postopki IVF. Zaradi starosti sva se odločila, da je boljše iti v postopke čim prej," je dejala ministrica in priznala, da so jo ob tem prevevali občutki, da je zguba.

"Ti občutki so grozni. Ta proces me je prisilil, da sem pogledala vase, da sem se s tem soočila in da mi je uspelo na dolgi rok zrasti. Ugotovila sem, da ni z menoj in mojim telesom nič narobe, ampak da so stvari, ki jih pač ne moreš nadzorovati. /.../ Najbolj me je bilo strah dokončnosti, ko sem po nekaj neuspelih poskusih začela počasi sprejemati situacijo, da mi mogoče ne bo nikoli uspelo biti mama."

Sedem transferjev je imela v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, nato pa je odšla v Prago na zadnji transfer, s katerim je bila spočeta njena hči Klara. Eden izmed razlogov je bil psihološki, je dejala, saj stare porodnišnice ni več mogla niti videti. Poleg tega je slišala, da so v Pragi za doplačilo na voljo dodatne tehnike in metode, ki v Sloveniji veljajo za nevarne.

"Temu nisem verjela, saj sem ogromno prebrala o tej temi. Verjetno je razlog ta, da več stanejo, zavarovalnice pa jih ne krijejo," je prepričana ministrica, ki se o tem, kako bi bilo mogoče v Sloveniji izboljšati to področje, veliko pogovarja z zdravstvenim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom, ki je po njenih besedah zelo naklonjen krepitvi reproduktivnih pravic pri nas, pa tudi temu, da bi postopek umetne oploditve lahko opravljale tudi samske ženske.

V intervjuju je razkrila tudi, da je službo v novi vladi nastopila dan po tistem, ko je izvedela, da drugi postopek ni uspel. "Ni bilo časa za žalovanje in okrevanje," je odkritosrčno dejala.

Mož je ob splavu vsakič prižgal svečko

Na vprašanje, kako so terapije vplivale na njen zakon, je Švarc Pipanova odgovorila, da je bila včasih jezna na ves svet in je možu očitala, da ne naredi dovolj, čeprav jo je vedno podpiral, kadar ni uspelo, pri splavu pa vsakič prižgal svečko in se zelo potrudil na čustveni ravni.

"Tudi on je bil zafrustriran, počutil se je odrinjenega, nemočnega, ker ni imel kontrole nad postopkom," je povedala in dodala, da mora biti želja po otroku, da greš v tak postopek, neverjetno velika, saj je tako naporen za telo in psiho, da ni nobene možnosti, da bi nekdo to počel samo zaradi kaprice.

Po podatkih UKC je sicer Slovenija v svetu vodilna po zunajtelesnih oploditvah: pri nas je tako spočetih približno pet odstotkov otrok oziroma skoraj tisoč letno.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice