Maja Fister | 2. 4. 2020, 09:52
Mojca Mavec: "Vse življenje sem svobodnjakinja, vajena sem dobrih in slabih sezon. A kako bo v tej krizi, nihče ne ve"
Le kdo ne pozna Mojce Mavec? Je popotnica in televizijka, ki vse življenje dela kot svobodnjakinja, zadnjih nekaj let pa celo večino oddaj posname kar povsem sama, brez spremljevalne ekipe.
Tako kot vsem nam, se je zadnjih nekaj tednov na glavo obrnilo tudi njeno življenje. Televizijci danes marsikaj delajo od doma, v studiu vladajo posebni ukrepi, vsa njena potovanja, snemanja popotniških utrinkov in vodenje prireditev pa so – jasno – do nadaljnjega premaknjeni v neznani čas.
O tem, kako doživlja to nenavadno obdobje, kaj to pomeni za družbo, naše delo, naš prosti čas in potovanja, kako se bomo prilagodili in koliko časa v idealnih okoliščinah v resnici sama preživi na poti ter kako bo to premostila kot ena od svobodnjakinj, ki imajo te dni občuten upad dohodkov, sva govorili v tokratnem intervjuju, opravljenem s pomočjo tehnologije, ki nas te fizično izolirane dni še najbolj povezuje.
Zadnje tedne se zdi, kot da se je svet okoli nas ustavil in raztreščil. Kje smo vas ujeli tokrat in kako je razglasitev pandemije vplivala na vaš vsakdanjik, pa tudi delovnik?
Vstopamo v tretji teden odkar je povsem zamrlo družabno življenje tudi v Sloveniji. Tudi jaz sem #ostanidoma in grem iz hiše samo za najnujnejša opravila in pripravo oddaje Dobro jutro. Ekipa dela večinoma od doma, v studiu in režiji vladajo posebni ukrepi, smo na primerni razdalji, stvari se dotikamo v rokavicah, vsi gostje se vklapljajo prek spletnih aplikacij. V samo nekaj tednih se je naš svet obrnil na glavo. A ne maram utopičnih stavkov v slogu »nikoli več ne bo, kot je bilo«.
Vse skupaj doživljam bolj kot 'resetiranje' družbe. Gremo nazaj k osnovnim vrednotam in iščemo nove oblike delovanja. Človek je bil vedno mojster preživetja.
Kakšne popotniške načrte ste imeli za letos, preden so potovanja postala naša povsem zadnja prioriteta?
Za oddajo Čez planke bi letos morala posneti Nepal in Uzbekistan. Dve izredno zanimivi državi, za kateri sem si že več let prizadevala, da bi dobila ustrezna sredstva in sponzorje za snemanje. Letos nam je končno uspelo in zato mi je toliko bolj žal, da smo morali vse skupaj odpovedati. Zaenkrat.
Zagotovo pa bomo lahko izpeljali snemanja v Evropi, z zamikom sicer, a verjamem, da bo šlo. Z nemško turistično organizacijo smo v dogovorih o posebni oddaji ob pomembni obletnici Ludwiga van Beethovna. Želeli smo predstaviti kraje, kjer je živel in ustvarjal. A počakajmo najprej, kako bo s koronavirusom. Stvari se danes tako hitro spreminjajo.
Konec lanskega leta ste v projektu Odpotuj z Mojco Mavec začeli sodelovanje s turistično agencijo, ko na svoj način po svetu vodite skupine popotnikov. Ste torej iz televizijskih, novinarskih in voditeljskih vod po novem tudi turistična vodnica?
Nisem licenciran turistični vodnik. A sem popotnik, ki si je vedno prizadeval odkrivati svet, stran od stereotipov in predsodkov. Pogled »čez planke«, če hočete. Mislim, da je to najbolj prepričalo ljudi, ki že leta sledijo tudi oddaji, ki jo pripravljam za TV Slovenija.
Lepo je, ko prejmeš razglednico s pripisom »sledimo tvojim stopinjam« ali pa »prodajalec s tržnice, ki si ga predstavila, je še vedno tu in te pozdravlja«. Smo oddaja z zvestimi sopotniki. In prav to je tudi rodilo zamisel za projekt s turistično agencijo.
Potovanje kot konstantno učenje. Zavedanje, kako pomebna sta pri tem radovednost, pa tudi empatija, odgovoren turizem, ki podpira majhne skupnosti in navsezadnje ta neprecenljiv občutek, da se človek lahko znajde v tujem okolju, ne da bi razumel lokalnega jezika. Vse to so stvari, ki bi jih rada posredovala. Ob vsej strokovni pomoči licenciranih lokalnih vodnikov, seveda.
Popotništvo in turizem sta sicer veji, v katerih ste domači že več let. Pomnite, da bi ju kdaj v preteklosti že doletel kakšen izpad v takem obsegu? Trenutna situacija za gospodarstvo, sploh za delavce v turizmu, ni rožnata.
Ne, seveda ne. Posledice bodo usodne za vso gospodarstvo, a turizem je med prvimi občutil, kako zares bo šlo zaradi novega vrusa. Spomnimo se samo križarke na Japonskem, prva poročila o gostih hotela v karanteni v Španiji …
Do takrat se še nismo povsem zavedali, kaj nas čaka, Vuhan in Kitajska sta se zdela daleč, a ko so začeli odpovedovati lete, zapirati hotele in restavracije, potem smo šele dojeli, da gre zares.
Svetovni svet za turizem in potovanja ocenjuje, da bo zaradi posledic pandemije ogroženih 50 milijonov delovnih mest, potovanja naj bi se zmanjšala za več kot četrtino. A po drugi strani je tudi turizem ena od tistih panog, ki lahko tudi hitro okreva. Slovenija je hitro in odgovorno odreagirala na pandemijo, v primerjavi z nakaterimi drugimi narodi smo dokaj hitro zares zaprli vrata in ostali doma.
View this post on Instagram
S kritičnimi izpadi dohodkov se te dni srečuje marsikdo, z delnimi ali celo celotnimi izpadi to zelo občutijo predvsem številni samozaposleni. Glede na to, da mednje spadate tudi vi, kako se boste z morebitnim izpadom vira dohodka soočali sami?
Verjetno se še niti zares ne zavedam, kako bo. Glavna sezona za projekte je v mojem poklicu od marca dalje, sploh moderiranje prireditev. Na začetku si še optimističen in si rečeš, prav, odpovedali so dogodke za marec, zdaj že prihajajo odpovedi za druge mesece.
Težko je. Vse življenje sem svobodnjakinja in vajena sem dobrih in slabih sezon, vedno imaš kaj prihranjega za slabe čase. A kako bo v tej krizi, nihče ne ve. In vlade se najprej lotevajo reševanja velikih. Saj se zdaj govori o številnih olajšavah, a obveznosti ostajajo in treba jih bo poravnati v prihodnje.
Kako se je vaše delo sicer spremenilo v zadnjih desetih letih, sploh z digitalizacijo sveta? Menda danes prispevke delate kar povsem sami, brez velike snemalne ekipe ...
Že nekaj let snemam sama. Vsaj oddajo Čez planke. Kamera me je od nekdaj privlačila, ne samo pred objektivom tudi za njim. Pri popotniški oddaji se sploh obrestuje, da delam sama, ne samo finančno.
TV Slovenija je velika hiša, z veliko produkcijo in včasih je težko prestaviti ali podaljšati snemanje. Moje delo pa je velikokrat tudi odvisno od vremenskih razmer, ljudi, ki naj bi jih posnela na terenu. Tu je velikokrat prihajalo do slabe volje, ko sem bila na snemanju s hišno ekipo. Zdaj je precej lažje.
Ne bojim se novih tehnologij, rada se učim in preizkušam, kamere so danes pravi računalniki. In živimo v času, ko tehnologije dobivajo še pomebnejšo vlogo.
Med pandemijo nas povezujejo, omogočajo, da sploh še koga srečamo. Pa čeprav zgolj prek ekrana mobilnega telefona.
View this post on Instagram
Koliko dni v letu sicer okvirno preživite na potovanjih in koliko v domovini?
Nisem toliko po svetu, kot se komu zdi. Ne grem na dolga potovanja. Tudi ko snemam, delam zelo organizirano. Največ sem zdoma dober teden dni. Tudi zaradi drugih stvari, ki jih počnem v življenju.
Predstavljam si, da se pogosto srečate z izjavo »Sploh kaj delaš, saj samo nekaj potuješ!« Je to ena od najpogostejših zmot, ki jih imajo ljudje o vašem delu?
Res je, ponavadi se ljudje obnašajo, kot da sem ravno prišla z dopusta (smeh). A jim ne gre zameriti. Potovanja še vedno povezujemo z oddihom. In ne z načinom življenja in dela.
Aktivni ste tudi na družbenih omrežjih. Koliko pozornosti in časa posvečate vsebini, ki jo objavljate tam?
Družbena omrežja so zelo zanimivo področje. To so novi mediji, celo novi poklici. Veliko vlogerjev ima danes že več sledilcev kot posamezne tv oddaje. In obratno, priljubljenost posameznih oddaj danes vse bolj merimo tudi s kliki in všečki na spletu. Zelo zanimivi časi!
Sama sem aktivna predvsem na Instagramu. Začela sem bolj za šalo, da preverim, kaj dogaja …danes zelo dogaja! Ženske v zrelih letih smo zanimiva ciljna skupina in še sama sem presenečena nad zanimanjem, da bi sodelovala v različnih kampanjah. Pravzaprav danes že potrebuješ urnik za delo na družbenih omrežjih. To je še ena služba, za katero sem na dan porabila tudi nekaj ur.
A tudi tu novi koronavirus obrača svet na glavo. Omrežja so postala domena za lažne novice. Veliko je dezinformacij o ravnanju v času pandemije, pojavljajo se celo objave o zdravilih za covid-19. Danes je treba toliko bolj paziti, da sledimo kredibilnim virom.
Kako sicer izbirate nove popotniške destinacije? So vse nekako povezane tudi s službo ali greste kam tudi tako, da iz tega ne nastane reportaža? Na kakšen način iščete nove zgodbe ter kraje in posameznike, ki jih pripovedujejo?
Večino oddaj navdihnejo ljudje in utrinki z lastnih potovanj. Skušam biti tudi aktualna in vključiti destinacije, ki so aktualne zaradi določenega dogodka ali obletnice. Lani je tako nastala oddaja o nemški šoli umetnosti Bauhaus in njenem vplivu v svetu. Popotniška oddaja naj tudi izobražuje, odpira obzorja, morda tudi na področjih, rezerviranih za zahtevnejše gledalce.
Pri taki oddaji je veliko predpripav, branja, brskanja, iskanja pravih kontaktov. Dober vir informacij so novinarji v tujih medijih, pa tudi lokalna društva, organizacije, celo patri. Kolikokrat so mi do pravih zgodb pomagali misijonarji, recimo. Pri mojem delu je najpomebnejše to, da ti ljudje zaupajo in te pustijo blizu.
View this post on Instagram
Eden od razlogov, zakaj se nekateri bojijo skokov v svet, je tudi nepoznavanje tujih jezikov. Koliko jih govorite vi in kako pomemben faktor za to, da se nam v velikem tujem mestu ne uspe izgubiti, je to v resnici?
Učenje tujega jezika je vedno dobra investicija. Kot prvo je odlična vaja za možgane in krpeitev spomina. In še pomagajo nam prebiti led v tujini. Že ena sama, mala beseda s prodajalcem na tržnici v Peruju dela čudeže. Sama skušam na vsake nekaj let osvojiti nov jezik. Trenutno se učim rusko po metodi Berlitz, kar je zame povsem nova izkušnja.
Jezika se učiš kot svoj materni jezik v otroških letih. Prek igre in ponavljanja. Učitelj s teboj komunicira zgolj v tujem jeziku, kar je velik izziv. A zelo učinkovito. Saj to je najpomebnejše pri učenju jezika – da nas ni strah in da nam ni nerodno spregovoriti. In tudi ko ne boš znal vsega razložiti – ljudje smo komunikativna bitja.
Govorica telesa, nasmeh, prijazna kretnja odpirajo vrata povsod po svetu ne glede na to, ali govorimo jezik domačinov ali ne.
Javnost vas pozna kot televizijko in popotnico. Je kaj takšnega, česar o vas še ne vedo, pa bi morali?
Vedno je kaj novega. Imam poklic, ki je lahko tako raznolik. Trenutno sodelujem pri enem od lepših projektov zadnjih let. Na oddelku za dostopnost sem zvočna opisovalka in gledalcem z okvaro vida pomagam bolje razumeti filme, serije in oddaje. Opisujemo stvari, ki jih gledalec ne vidi, a so pomebne in zanimive za razumevanje zgodbe. Zelo lepo delo. Letos smo prvič zvočno opisali tudi Prešernovo proslavo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prvič v živo. Morda mejnik tudi za podobne dogodke na državni ravni.
Kaj so vam dala potovanja, česar doma morda ne bi tako hitro našli?
Spoštovanje drugačnega. In občutek, kako lepo se je vrniti tudi domov. Kako lepa in posebna je Slovenija.
PREBERITE ŠE: Strokovnjakinja o naših financah: "V krizi ljudje najdemo največ rešitev, ker smo v to primorani" ALI Maroko: 11-dnevni potep z najetim avtomobilom čez Atlas do Sahare in Atlantika
