Živa Avžner | 7. 12. 2021, 18:00
Avtorica knjig o krašenju kruha Anita Šumer: "Korona je bila dobra za razmah peke z drožmi."
Anita Šumer je navdušena ustvarjalka, ki svojo ustvarjalnost poteši s peko z drožmi. Svoje poslanstvo peke boljšega kruha in drugih drožastih dobrot z največjo strastjo širi po Sloveniji in drugod. S svojimi knjigami o krašenju kruha želi tudi druge spodbuditi k tovrstnemu ustvarjanju, sproščanju in konec koncev tudi enemu izmed načinov meditacije.
M: Je vaša tretja knjiga Umetnost krašenja kruha prva tovrstna knjiga na slovenskem trgu? Se je že kdo osredotočil na krašenje kruha?
Knjiga Umetnost krašenja kruha je prva takšne vrste v Sloveniji, pa tudi na svetu sploh - na takšen način se krašenja kruha ni lotil še nihče. Zaenkrat je knjiga na voljo samo na moji spletni strani, kjer ob prednaročilu podarim tudi šablono, da se lahko bralci kmalu preskusijo v krašenju. Tudi sama zasnova knjige, ki jo je postavila umetniška direktorica Petja Montanez, diha, je svetla in bralca kar potegne vanjo. V njej so številne čudovite fotografije Nika Jarha in stilistke Barbare Remec.
Sama sem začela krasiti kruh z zarezovanjem, šablonami, slikanjem že kmalu po začetku droženja leta 2012. Ko sem 2016 odprla profil na Instagramu, so moje kreacije pritegnile pozornost številnih tujih in domačih medijev. Kolaži posnetkov in fotografij so zaokrožili po vsem svetu in pritegnili več kot 40.000.000 ljudi.
View this post on Instagram
M: Kaj torej spada pod krašenje kruha?
Pod krašenje kruha razumem vse tisto, kar pripomore k temu, da poleg dobre in slastne vsebine kruh še čudovito izgleda. V prvem delu knjige tako dajem poudarek 5 tehnikam krašenja kruha. Vse so razvrščene po težavnosti in po tem, za kako hidrirano testo so primerne. Tako se posvetimo skozi sliko in besedo najpreprostejšemu šabloniranju, slikanju na testo, posipom, zarezovanju, ki je tudi najobsežnejše poglavje v knjigi in lepotičenju, kar pomeni uporabo testenih okraskov in posušenega cvetja.
Na koncu povežemo vse tehnike in se naučimo, kakšen je pravi vrstni red, pa tudi kako lahko svojo umetnino zavijemo na 5 zanimivih in inovativnih načinov, s katerimi kruh postane prekrasno darilo. Na tem darilu se nikoli ne nabira prah, vsak ga je vesel, saj z njim podarimo del sebe, vložen trud, čas in ljubezen. Poleg tega bralci lahko preberejo črtno kodo, se registrirajo in dobijo dostop do 25 videoposnetkov, do darilnih kartic in okrasnega okvirja za svojo krušno umetnino.
M: Ali je krašenje primerno za vse vrste kruha ali samo za tistega z drožmi?
Umetnost krašenja kruha je moja prva knjiga, ki ni namenjena samo tistim, ki se želijo naučiti peke z drožmi ali ki že pečejo z drožmi, ampak vsem, ki obožujejo peko kruha, naj bo s kvasom ali z drožmi.
Vsem, ki radi ustvarjajo, vsem, ki radi podarjajo.
M: Kaj vas je navdušilo za peko kruha?
Ljubezen. Vse se je začelo iz ljubezni do pokojnega moža Saša, ki so mu 2012 odstranili žolčnik in ni mogel jesti običajnega kruha. Tako sem naletela na droži, se spomnila, kako je babica v Prlekiji pekla kruh na nek drug način. Prihranila si je del testa, ga posušila in spravila do naslednje peke. Tudi tukaj na Koroškem, kjer živim zdaj, je ta peka še vedno živa, predvsem zaradi koroškega rženega kruha, ki je tradicionalno pripravljen z drožmi. Kar se je začelo iz ljubezni, se prav tako nadaljuje zaradi nje: zaradi ljubezni do boljšega kruha in ljubezni do ustvarjanja.
M: Se je na vas v obdobju koronavirusa obrnilo bistveno več ljudi? Znani smo bili po tem, da se je veliko Slovencev v tistem času posvetilo peki kruha.
Res je, med prvim valom epidemije lani marca se je število članov v brezplačni skupini Drožomanija na Facebooku močno povečalo. Prav tako sem poslala več kot 1000 paketkov Rudla – svojih droži po vsej Sloveniji. Na moji spletni strani lahko vsak najde navodila, kako pripraviti svoje droži, kako skrbeti zanje, kako zamesiti prvi kruh ter druge drožaste dobrote. Pravim, da je korona dobra zagotovo za eno stvar - za razmah peke z drožmi. Vedno več ljudi je spoznalo, kaj pomeni takšen, boljši kruh. In ko se ga enkrat navadimo, poti nazaj več ni.
M: Vaša prva knjiga Drožomanija je prejela naziv najboljše knjige o kruhu na svetu. Uf, čestitke! Kakšni so bili občutki ob tem dosežku?
Ta laskav naslov na svetovnem tekmovanju kulinaričnih knjig Gourmand World Cookbook Awards je 1. knjiga prejela leta 2019. Pred kratkim pa me je razveselila novica, da je istoimensko tekmovanje mojo knjigo izbralo za najboljšo knjigo o kruhu v zadnjih 25 letih.
Ponosna sem na to in vesela, da je bralcev in uporabnikov droži vedno več - to mi pomeni največ. Knjiga je napisana na preprost način, vedno skladno z mojim trenutnim znanjem. Trenutno je tako na voljo že četrti ponatis v dopolnjeni in razširjeni izdaji. Hvaležna sem, da lahko svoje poslanstvo delim z velikim številom in tako pomagam ustvarjati boljši svet, po en hlebček naenkrat.
M: Vam je ta naziv odprl kakšna vrata?
Po letu 2019 je knjiga izšla še v nizozemščini, francoščini in angleščini, tako da je ta naziv zagotovo tudi pripomogel k tem prevodom. Držim droži, da nas čaka še kakšen drug tuji jezik.
M: Kako je uporaba droži razširjena doma in na tujem?
Ko sem začela drožiti 2012, je zelo malo ljudi vedelo za droži ali pa z njimi peklo. Da pridam svoj kozarček droži, sem zagotovo vesela, da sem s svojo drožomanijo pripomogla k večji prepoznavnosti droži že s prvo knjigo leta 2017. Z drugo Slano in sladko drožomanijo pa sem uporabnost droži še razširila na peciva, slane dobrote, kreme, fermentacijo semen, uporabo starega kruha ipd. V tujini je uporaba droži različno razširjena, ponekod sploh nikoli ni utonila v pozabo. Zagotovo pa je za velik razmah v tujini poskrbel Chad Robertson v Ameriki s svojo knjigo Tartine Bread in pekarno Tartine, kjer se je morda tudi začela ponovna oživitev te peke in se razširila po svetu.
M: Zakaj so droži dobre? Kako bi Slovence spodbudili k njihovi večji uporabi?
Peka z drožmi je ravno pravšnja za današnji način življenja, počasne droži za hitra življenja. Na tak način se umirimo in upočasnimo. Droži potrebujejo več časa, naučijo pa nas načrtovati, ker kruha ne moreš imeti na mizi v uri ali dveh.
Zaradi daljšega vzhajanja/fermentacije je takšen kruh laže prebavljiv, ne obleži, nas dlje nasiti, telo ima korist od zaužitega kruha z večjim izkoristkom mineralov in vitaminom. Ob dolgem vzhajanju se tudi gluten deloma razgradi, izboljšan je okus in tudi obstojnost kruha.
Ker vem, kako je, ko se sam lotevaš nečesa novega/neznanega, sem poleg knjig v tem času ustvarila tudi spletne tečaje, kjer gremo po korakih od skrbi za droži, urnikov hranjenja, zamesa prvega hlebčka, vzhajanja, oblikovanja, zarezovanja in peke. Zato lahko dam roko v droži, da se lahko vsak nauči te peke ob pravi podpori in spodbudi.
Preberite tudi druge Dialoge: [TALENTI] Bizovičarjeva zlata izbranka Ana Grdadolnik o polfinalu, glasbi in prazničnem času
Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev
