Pa da vidim, kdo me razume in kdo me bo grajal: na prvomajske počitnice sem odšla brez moža in otrok

Tako sem šla tudi za prvomajske praznike v Istanbul s prijateljem iz otroštva. Preden se začnete zgražat, kako nefunkcionalna je naša družina, saj so počitnice vendar čas, ko se družina najlepše poveže, vam sporočam samo to: za vaše mnenje mi je vseeno … Jaz ta solo dopust rabim. In rabi ga tudi moj dragi. Zato že od začetka zveze vsaj enkrat na leto privoščiva drug drugemu samski dopust, in to se z rojstvom otroka ni spremenilo.

Rabiva čas, ko si lahko v miru odpočijeva

Odpočijeva od skrbi za druge, brisanja rite in odzivanja na klice "mami, mami, mami"/ "ati, ati, ati". To ne pomeni, da sem nehvaležnica, ki nima rada svoje družine. To ne pomeni, da nisem najbolj na svetu srečna, ker mi je dano biti mama. To samo pomeni, da nisem zgolj mama. In da rabim čas, ko samo sem. Petra. Ženska, ki ima rada dobro hrano, gin tonik, vino sorte zelen, neskončne pogovore s prijateljicami. Ki se rada izgubi med uličicami in pristane na najboljšem sladoledu. In ki naredi kdaj tudi kaj povsem norega in nepredvidljivega. 

Da se ne bomo razumeli narobe. Saj ne, da se na teh mojih izletih s prijatelji vedno dogajajo same super spektakularne stvari. V resnici so mi povsem dovolj že trije dnevi, ko se lahko divje tuširam in mi ni treba za sabo glancati stekla od tuš kabine. Oh, kako dober je občutek, ko se ne rabiš sekirat, da si pošprical kopalnico.

Dovolj sta mi že dva dneva, ko lahko 2 uri sedim na hotelskem zajtrku, kjer preizkusim vse, kar imajo, ter se hkrati zgražam nad tistimi, ki si ob vsej ponudbi dajo na krožnik samo kavo in kosmiče. In se zavem, kakšno razkošje je, da mi pri tem ni treba nikomur težiti, da naj poje še kaj drugega kot nutelo, namazano na prst. V bistvu sem hvaležna že za en dan, ko lahko grem spat, kadar hočem, ko lahko spim, kolikor dolgo hočem, in ko me vmes nihče ne brca, izžene iz lastne postelje ali celo polula.

Zato mislim, da nobena mama ne bi smela imeti slabe vesti, če si tu in tam privošči kakšen mini pobeg s prijateljicami. In to isto bi morala brez zadržkov dovoliti tudi očetu svojega otroka.

Kaj če te na potovanjih vara?

Ko sva šla z mojim prvič na ločen dopust, sem zasledila na obrazu bližnjih precejšnje ogorčenje: "A kar sam gre? A ti boš pa sama z otrokom doma?"

Kaj naj bi to sploh pomenilo? Da sama nisem sposobna nekaj dni skrbeti, da otrok ostane sit in nepoškodovan? Da bo otrok, ki preživi 3 dni brez enega od staršev, zaznamovan za vse življenje? Meni se zdi super, ko vem, da moj dragi uživa in da mi bo kmalu vrnil uslugo. Pa tudi kako fajn darilo mi bo prinesel s potovanja. In, verjeli ali ne, temu darilu se ne reče gonoreja, sifilis, genitalni herpes ali klamidija. To je namreč naslednji hud pomislek okolice, ko povem, da greva kdaj na dopust tudi ločeno.

"A bojo poleg tudi drugi moški?"
"Ja, bodo. Pa tudi v državi, kamor grem, živi po zadnjih podatkih 40 milijonov moških, od katerih jih je kar nekaj gotovo spolno aktivih, zakaj sprašuješ?"

Res mi je zanimivo, kako nekateri mislijo, da je ločeno potovanje samo priročen izgovor za maraton varanja. Kot da človek ne more varati recimo med službenim časom, popoldne, ko naj bi šel na hitro v šoping ali na rekreacijo in na raznih seminarjih (da vam ne bom zdaj polagala idej v glavo). Evo, zdajle bi lahko rekla, da grem v knjižnico pisat tole kolumno, pa bi se dobila v hotelu z mišičnjakom s fitnesa (tole zveni skoraj kot nekaj iz serije Seks v mestu). Morda ni odveč informacija, da se nad tovrstnimi solo dopusti najbolj zgražajo prav tiste znanke, katerih jezik se na vsaki službeni zabavi znajde v ustih drugega sodelavca.

Torej, kar želim povedati, je, da bi moralo biti zaupanje v partnerja enako, ne glede na to, ali je stacioniran doma, v Spodnjem Dupleku, na Mallorci ali blizu zloglasne Rdeče četrti v Amsterdamu. 

Mimogrede, ko sva bila z mojim dragim pred leti v Amsterdamu skupaj, mi je v šali rekel, naj ga v Rdeči četrti ne držim za roko, da bo dejansko izgledal kot potencialna stranka. In jaz sem odgovorila: "Imaš prav. Od vseh moški na tej ulici ti res še najbolj izgledaš kot nekdo, ki mora za seks plačati." Nato sva se režala.

Ali res niti malo ne podvomim vanj? Res? Niti pikico? Me nenehno sprašujejo kolegice. 

Ne. Prvič, zato ker vedno potuje skupaj s svojim prijateljem Andrejem Milutinovićem, znanim trenerjem. To pomeni, da ni niti najmanjše možnosti, da bi ga katera sploh opazila, saj se limajo samo na nekdanjega svetovnega prvaka v fitnesu (ki pa ga, kot boste brali v nadaljevanju, drugega kot hrana tako ne zanima).

Drugič, zato ker oba tako dobro poznam, da vem, da na svojih potovanjih namesto po lokalih s hudimi mačkicami hodita od fast fooda do fast fooda, nato pa v hotelski sobi tekmujeta, kdo bo bolj glasno prdnil (ja, vem, tudi jaz se kdaj vprašam, kako sem lahko z njim).

In tretjič, o tem ne razmišljam. Ker če bi me skrbelo varanje na potovanjih, potem bi lahko ves čas razmišljala, ali se zvečer res pelje na bencinsko po svojo gazirano pijačo, ali gre nemara k sosedi na kvikija. Ali ima v petek res stand up nastop v Sevnici ali morda zabava svojo bivšo.

Pojdi že z babami na morje

Da boste lažje razumeli, od kod želja, da enkrat na leto preživiva dopust ločeno, naj pojasnim, da je moj dragi že odkar se poznava tudi moj sodelavec. Prenašava se praktično 24 ur na dan. Ni čudno, da vsake toliko eden drugega dobesedno naženeva na počitnice.

Ko sem se tako za prvomajske počitnice odpravljala v Istanbul, me je ob odhodu najprej poljubčkal, nato pa se zadrl za mano: "Če slučajno zamudita letalo (na dunajskem letališču), se ne vračaj domov pred 1. majem. Kar na Dunaju pojdita v en hotel in si tri dni ogledujta znamenitosti pa jejta dunajce."

"Oh, kako me boš pogrešal, ko bosta s tamalim tretji dan zapored jedla hrenovke," sem mu rekla nazaj, pri tem pa pomislila, da bosta zagotovo prav tako uživala kot jaz.

Z atijem uživava, ker je mami na morju

Moram priznat, da se mi zdi strašno zabavno, ko otrok okoli razlaga, da sta z atijem sama, ker je mami na potovanju, drugi pa mislijo, da si mali samo izmišljuje. Češ, katera mama pa bi kar tako pustila otroka in šla sama na dopust.

Čeprav je njegovo veselje, ko se vrnem, neznansko, imata tiste dneve tudi onadva prave počitnice. Jesta hrano, ki je mami ne dovoli, gresta skupaj s teto na izlet, povabita prijatelje in se imajo super, gresta v lunapark in se zaletavata z avtomobilčki (in mami ne teži, da naj vozita bolj počasi in previdno). Skratka, kakovostno preživljata prosti čas in se še bolj povežeta.

Tako je bilo tudi letos. Jaz pa sem medtem slabo barantala na bazarju, uživala ob kavici in baklavici ter s prijateljem ustvarjala nove spomine.

Morda se čez 30 let ne bom več spominjala božanskih polnjenih školjk, ki sem jih jedla … Vonja začimb, ki se je razlegal po ulicah ali božanskega razvajanja v turški kopeli  …

Si bom pa za vedno zapomnila, da sva se s prijateljem tako zelo režala, da sem ga na ulici začela rotit: "Prosiiim, nehaaaj ... Polulala se bom. Jaz sem rodila. Mam šibko medenično dno."
On pa je rekel: "Kako dno? Draga moja, ti si sod brez dna."

Nazaj sem prišla utrujena, a super razpoložena. Par dni sem bila samo Petra. Zdaj pa bom lahko naslednjih 360 še zadovoljna mama in partnerka. In komaj čakam, da gremo čez dober mesec na počitnice vsi trije.

Novo na Metroplay: "Zgodovine se moramo zavedati, da ne ponavljamo istih napak. Moramo pa jo zagotovo preseči" | Matej Grah