N.Z. | 14. 2. 2020, 11:50
Naj zraste spet: o vnovični uporabi ostankov zelenjave, semen in gomoljev
Medtem ko redkim posameznikom z veliko iznajdljivosti uspeva živeti življenje z največ vrečo odpadkov na leto, kar se v 21. stoletju zdi skorajda nemogoče, večina izmed nas skrbi predvsem za to, da v svojem vsakodnevnem življenju stvari recikliramo in uporabimo večkrat. In tudi to je nekaj.
O načelih življenja brez odpadkov se danes veliko razpravlja. A medtem ko eni pišejo knjige, drugi pa o tem berejo članke, tretji vse to zares živijo. Prav slednjim uspeva ne le življenje skorajda brez odpadkov, temveč k ponovnemu življenju obujajo celo rastlinske odpadke. Prav o tem govori nadvse nenavadna knjiga Naj zraste spet, ki jo je napisala hortikulturnica Katie Elzer-Peters.
»Ko začnete življenje, v katerem se na vsakem koraku trudite, da zmanjšate količino odpadkov, to postane nekakšna igra, vendar ima konkretne rezultate. Življenjski slog brez odpadkov postaja med potrošniki vse bolj razširjeno vodilo. Za nekatere to pomeni, da so ’zeleni’, da varujejo naš planet, drugim omogoča, da uresničijo željo po samooskrbi, in jim daje občutek neodvisnosti,« v knjigi piše avtorica, ki to, kar piše, živi tudi sama.
Ko gre nakupovat, izbere predmete in embalažo, ki jo lahko reciklira ali znova uporabi. Praviloma kupuje večje količine naenkrat in izdelke, ki niso pakirani. Vrtni odpad, kot je pokošena trava, odpadlo listje ali plevel, redno kompostira v lastnem kompostniku, z nekaj pripravne iznajdljivosti pa se truditi varčevati tudi z vodo. Za to med drugim uporablja sode (in posode) za zbiranje deževnice, v kopalnici pa ima vedno tudi vedro, v katerega zbira vodo, medtem ko uravnava temperaturo za prhanje. Proč ne meče niti vodo, ki ji je ostala po kuhanju zelenjave, testenin ali riža. Ko se ta dodobra ohladi, z njo zalije svoje številne sobne rastline.
Ker je Katie Elzer-Peters tudi sama strastna vrtnarka, skrbi, da znova uporabi vso biomaso (rastlinske ostanke), ki nastajajo ob delu na vrtu. »Tega organskega materiala je na vsakem vrtu veliko, od plevela do pokošene trave, zelenega odreza in odmrlih enoletnic na koncu sezone,« v knjigi piše Katie. »Namesto, da ga zavržete, ga razrežite in uporabite kot zastirko ali za kompost, s katerim boste naslednje leto na vrtu izboljšali prst.«
Da bi se ognila plastičnim lončkom, v katerih vsako leto kupuje nove sadike, pa se je avtorica lotila vzgajanja lastnih sadik. »Svoje rastline lahko drugim ponudite kar v že uporabljeni embalaži, npr. jogurtovih lončkih. Preden karkoli zavržete, pomislite, ali tega ne bi mogli še kako uporabiti. Odslužene samokolnice, predalniki in drugo pohištvo so lahko izvirni in zabavni nadomestki za cvetlična korita ali gredice, staro orodje pa lahko postane koristna opora za rastline.«
A če vas doslej zapisano v ničemer ni pretirano presenetilo, saj se je že marsikdo med vami priučil takšnih ekoloških prijemov in varčevalnih trikov, pa gre avtorica, ko gre za kuhinjo, vendarle še nekoliko dlje.
V kolikor ste pripravljeni slediti avtoričinemu zgledu, vam ta obljublja izjemne denarne prihranke, neprestano dostopna sveža živila, manj kuhinjskih odpadkov, sledljivost izvora svoje hrane in obilico užitka.
Kuhinjsko vrtnarjenje
Priročnik Katie Elzer-Peters se začne s poglavjem, v katerem se boste seznanili z osnovno teorijo in prakso na področju gojenja rastlin iz kuhinjskih ostankov. Spoznali boste sestavo rastlin in rast užitnih zelišč, zelenjave in sadja. S pomočjo teh znanj boste bolje razumeli navodila za sajenje kuhinjskih rastlinskih ostankov.
Knjigo Naj zraste spet avtorica nato nadaljuje s poglavji, v katerih boste spoznali, kako ravnamo z različnimi rastlinskimi deli, da bi se ti lahko obnovili v novo rastlino.
Medtem ko nadzemne in podzemne dele lahko damo enostavno v vodo in počakamo, da zrastejo korenine, pa v rastlinah s plodovi poiščemo semena in jih posejemo.
»Rastline so prav neverjetna bitja. Njihova semena, celo tista drobcena, vsebujejo vse, kar za začetek rasti potrebuje mogočni hrast ali dolga ovijalka. Pri nekaterih rastlinah lahko kar odrežemo del poganjka, ga vtaknemo v vodo in opazujemo, kako požene korenine in se razvije v novo samostojno rastlino. Nekatere rastline zrastejo, cvetijo in naredijo semena, potem njihovi nadzemni deli odmrejo in naslednje leto iz podzemnega dela, ki je preživel zimo, spet zraste rastlina, nato pa se vse ponovi. To so rastline trajnice, ki tako lahko preživijo več desetletij. Rastline enoletnice so kratkožive, v enem letu zrastejo, se razmnožijo, ovenijo in propadejo.«
Ker so vse rastline vendarle tudi čudovito unikatne, bi na tem mestu le težko nanizali zgolj nekaj enostavnih postopkov vzgajanja novih rastlin. Resničnim navdušencem novega eko trenda kuhinjskega vrtnarjenja zato v branje raje priporočamo knjigo Katie Elzer-Peters, ki je te dni izšla v založbi Mladinske knjige.
Naj torej zraste spet
Katie Elzer-Peters: Naj zraste spet
Pri pripravi hrane navadno zavržemo rastlinske dele, ki bi jih pravzaprav še lahko uporabili. Ostanke od priprave juhe ali solate lahko vržemo na kompost, lahko pa jih posadimo in iz njih naredimo cel zelenjavni vrt. S pomočjo knjige Naj zraste spet vam bo zagotovo uspelo!
Skrajni čas je, da korenčkove vršičke, koriandrova stebla z listi, kocene solate ali zelja in avokadove koščice nehate metati v smeti. S pomočjo priročnika Naj zraste spet bodo rastlinski ostanki zaživeli novo življenje, se razraščali in razmnoževali.
• Sveža zelenjava in zelišča bodo vedno pri roki.
• Količina bioloških odpadkov iz kuhinje se bo zmanjšala.
• Prihranili boste čas in denar.
• Pridobili boste nove vrtnarske spretnosti.
• Z otroki boste delali naravoslovne poskuse.
Ni vam treba drugega, kot da sledite nazornim fotografijam in jasnim navodilom. Pred vašimi očmi bodo ostanki rastlin, ki so navadno končali v smeteh, na kuhinjskem pultu še enkrat zrasli v okusne, nove rastline.
Novo na Metroplay: "Zgodovine se moramo zavedati, da ne ponavljamo istih napak. Moramo pa jo zagotovo preseči" | Matej Grah