Voditeljici je ves čas hude bolezni ob strani brezpogojno stal partner Dejan Kontrec.
Pred približno dvema desetletjema, ko je kot komet priletela na slovensko estradno sceno, se je zdelo, da ji pred nogami leži ves svet. Toda kmalu po rojstvu sina Marlona je Nina Osenar Kontrec doživela hudo izgorelost, sindrom kronične utrujenosti z mialgičnim encefalitisom, ki jo je za kar štiri leta prikoval na posteljo in zaradi katerega je dvakrat zrla smrti v oči.
Odkar je okrevala in se začela ponovno pojavljati v javnosti, je že večkrat omenila, da o svoji izkušnji piše knjigo. Ta je, poroča Ona Plus, zdaj tik pred izidom: z naslovom V objemu življenja - Resnična zgodba o ljubezni bo luč sveta ugledala že čez dober teden, v njej pa zvezdnica ne piše le o grozljivi izkušnji, temveč tudi o ljubezni, ki ji je med boleznijo pomagala preživeti.
Da ji je ves čas bolezni ob strani brezpogojno stal partner Dejan Kontrec, nekdanji hokejist, s katerim sta se, ko je okrevala, tudi poročila, je sicer že večkrat javno povedala, a v pogovoru z novinarko Niko Vistoropski je zdaj odkrila še nekaj novih podrobnosti o njunem odnosu in njegovi izjemni požrtvovalnosti.
"Bil je moj negovalec. To, na kakšen način mi je stal ob strani, mi je bilo na začetku težko sprejeti. Imela sem občutek, kot da je otopel, jaz pa sem pričakovala izkazovanje pozornosti, sočutje, to, da bi bil vseskozi ob meni, me božal in poljubljal. Zelo redko mi je povedal, da me ima rad, zelo redko je prihajal k meni. A sčasoma mi je postalo jasno, da ni človek besed, temveč človek dejanj. Pripravljal mi je tople obroke, mi jih nosil v posteljo, skrbel za najinega sina, obenem pa hodil v službo. Bil je moj steber, ko sem začela dvomiti o zdravniški presoji," je med drugim dejala in dodala, da v vseh teh letih, ko je lahko le ležala v postelji, prešibka, da bi za mizo pojedla kosilo ali da bi si umila lase, zato ji je enkrat mesečno pri tem pomagala mama, ni niti pomislila, da bo odšel.
"Ko me je nekoč peljal v Zagreb na magnetno resonanco in sem bila že v zelo slabem stanju, me je bilo neznansko strah, kaj bo pokazal pregled. Takrat mi je rekel: 'Vseeno mi je, kakšna bo diagnoza, ker te imam neskončno rad. Če ne boš mogla hoditi, te bom nosil, če ne boš mogla jesti, te bom hranil, če ne boš mogla govoriti, bom tvoje misli ubesedil jaz.'"
Voditeljica in glasbenica je v intervjuju spregovorila tudi o tem, kako so se skozi leta spreminjali njeni pogledi na partnerski odnos. "Mislila sem, da bom morala v partnerskem odnosu reducirati svoje želje. To so me moški tudi vedno znova učili. Kadarkoli sem bila namreč svoja, sem slišala, da sem prevelik zalogaj. A vse to se je spremenilo, ko sem spoznala Dejana ... /.../ Dejan mi je že na začetku zveze pokazal, da se z njim ne bo mogoče šaliti, da si ga ne bo mogoče podrediti. Ko mi je povedal, kakšen odnos si želi, mi je postalo jasno, da sama v resnici hočem prav to." Naučila se je, da v "tistem pravem" odnosu sploh niso potrebni kompromisi, ampak se partnerja drug drugemu prilagodita po naravni poti, in da sestavni del odnosa tudi niso nujno prepiri: z Dejanom se v vseh skupnih letih, trdi, še nikoli nista sprla.
"Če imaš ob sebi pravega človeka, če si v spoštljivem, zvestem odnosu, kompromisi niso potrebni. Na začetku zveze sem imela občutek, da moram nenehno dajati, biti vestna gospodinja, a mi je dal Dejan vedeti, da ob sebi ne pričakuje človeka, ki bo vsak dan ob 13. uri na mizo postavil kosilo. In ko me je osvobodil tega, kar bi kot žena morala početi, sem dobila samo še večje veselje do kuhanja. (smeh)"
"Želela sem biti popolna ..."
Voditeljica si je kariero ustvarila tudi zaradi privlačnega videza in manekenske postave, za kar pa se je, pravi zdaj, svoj čas pošteno namučila. "Lep čas se mi je zdelo, da moram dosegati tudi, zdaj vem, toksične lepotne standarde. Dvakrat na dan sem šla na Šmarno goro, vsak dan pretekla deset kilometrov, da sem imela žulje na nogah. Preveč sem se gledala v ogledalo in preklinjala vsak gram maščobe. Želela sem biti popolna," priznava.
Njen odnos do telesa se je spremenil že po porodu, po bolezni pa sploh. "Nikoli več nočem biti trlica, kot sem bila nekdaj. Včasih sem panično štela kalorije vsakega koščka čokolade, ki sem ga dala v usta. Samo zato, da bi vedela, koliko kilometrov moram preteči, da jih pokurim. Danes se kaj takega ne more več zgoditi. Ko sem po res dolgem času spet stala pred štedilnikom, sem pripravila polnjene paprike. Joj, kako je dišalo po vsej hiši! Včasih bi pojedla eno, in še to s slabo vestjo, zdaj pa sem z užitkom tri."
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
