Noč čarovnic prodaja sladkarije v Ameriki, izrezljane buče pa so povezane z Irsko!

Čeprav na praznovanje noči čarovnic gledamo kot nekaj ameriškega, pa to ne bi smelo biti čisto tako.

Noč čarovnic je lahko tudi evropski praznik, saj izhaja iz starodavnih evropskih tradicij, ki so bile preko izseljencev prenesene na drugo stran oceana, preoblikovane in razvite v današnji komercialni praznik strahov, buč in sladkarij.

Pa začnimo najprej z glavnim simbolom moderne moči čarovnic: izdolbeno oranžno bučo z izrezanim obrazom.

Njena zgodba je povezana z Irsko. Tam se je že v srednjem veku izrezovalo oziroma votlilo repo v svetilke. Njihov namen je bil prestrašiti zle duhove, ki so s prihajajočo zimo krepili svojo moč. Veljalo je, da so se na noč čarovnic meje med duhovi in našim svetom prepletle. To je strašilo irsko prebivalstvo, izdolbena repa s strašljivim obrazom pa naj bi duhove odganjala. V upanju, da bodo zaščitili posestvo, so jih postavili na polja in pred svoje hiše. Ko so irski priseljenci prispeli v Ameriko, so tam odkrili nekaj primernejšega od repe: bučo. Bila je popolna poljščina: lažje se je dolbla, bila je večja, s svojo oranžno barvo je predstavljala čas žetve in dozorela je prav v obdobju noči čarovnic. Takoj, ko je bila posvojena, seje rodila t. i. jack-o'-lantern, smejoča oranžna buča, simbol zadnjega dne v oktobru.

Noč čarovnic izvira iz starodavnega keltskega festivala Samhain.

Predniki Ircev, ki so pred 2000 leti živeli na območju današnje Velike Britanije, Irske in severne Francije, so 1. novembra praznovali novo leto. Ta dan je pomenil konec žetve in začetek temne, mrzle zime.

Kelti so verjeli, da se je v noči pred novim letom meja med svetom živih in mrtvih zabrisala. V noči na 31. oktober so zato obeleževali dan, ko so se duhovi mrtvih vrnili na Zemljo. Druidi so postavili velike svete kresove in napovedovali prihodnost, skupnost pa je nosila strašljive kostume narejene iz živalskega krzna, usnja in izrezljanega lesa. Ti naj bi odvrnili duhove mrtvih in zagotovili skupnosti varnost.

Do leta 50 našega štetja so se Rimljani razširili na večino s Kelti poseljenega ozemlja. Takrat je Rimski imperij segel vse do današnjega Britanskega otočja in Irske. Rimljani so imeli svoja praznovanja, ki so se v oddaljenih delih imperija velikokrat združila s tradicijami staroselcev. Tako se je zgodilo tudi s Kelti, katerih se je omenjeno praznovanje novega leta Samhain združilo z dvema rimskima praznikoma. Prvi se je imenoval Feralia in je bil nekakšen rimski dan spomina na mrtve. Tudi ta se je obeleževal ob koncu oktobra. Drugi festival pa se je obeleževal v čast Pomoni, rimski boginji sadja in dreves.

V zgodnjem srednjem veku je katoliška cerkev začela širiti svoj vpliv. Začelo se je pokristjanjevanje v severni polovici Evrope.

1. november je bil izbran za dan vseh svetih, 2. november pa za dan vernih duš (spomin na zveličane člane cerkve, ki se očiščujejo v vicah).

Do 9. stoletja se je vpliv krščanstva že razširil v keltske dežele, kjer se je postopoma zlil s starejšimi keltskimi obredi in jih izpodrinil. Velja prepričanje, da je cerkev poskušala keltski praznik mrtvih nadomestiti s sorodnim, cerkveno odobrenim praznikom. Dan mrtvih se je praznoval podobno kot keltski Samhain, s kresovi, paradami in oblačenjem v kostume svetnikov, angelov in hudičev. Obeleževanje se je v srednjem veku začelo imenovati All-hallows (iz stare angleščine alholowmesse, ki pomeni dan vseh svetih), noč pred njim pa končno končno noč čarovnic. Ta se je tekom novega veka preselila v ZDA in postala moderen praznik, ki ga poznamo danes.

Kaj početi na noč čarovnic? Poleg izrezovanja buč in nošenja strašljivih kostumov obstaja še veliko drugih tradicij.

Med Halloweenom se igra igro »Apple bobbing«, kjer skušajo igralci brez uporabe rok z usti ujeti v vedru plavajoča jabolka. Našemljeni otroci hodijo od vrat do vrat »trick-or-treat« v upanju, da bodo svoje vreče napolnili s sladkarijami. Za noč čarovnic se spodobi družiti ob tabornem ognju ali svečah in okraševati pecivo z raznobarvnimi bomboni. Lahko se opazuje netopirje, obišče parado ali pa pripoveduje zgodbe o čarovnicah in duhovih.

Tudi to je del praznovanja noči čarovnic.

Se boste na zadnji dan oktobra tudi vi prelevili v kaj strašnega?