Ob rojstvu zbirke svetovne in slovenske mladinske klasike Zvezdna Beletrina

V teh dneh je namreč zaživela ali, kot bi še lahko dejali, kot chesirski maček vzniknila očarljiva, igriva, mestoma ganljiva in vizualno privlačna zbirka svetovne mladinske klasike Zvezdna Beletrina.

Zbirka, ki so jo pri Beletrini pripravljali dve dolgi leti, bo mlade bralce razveseljevala vsaj prihodnjih pet – v tem času bo izšlo kar 25 skrbno izbranih mladinskih del, bodisi v jezikovno osveženi obliki, ko gre za izvirna dela v slovenščini, bodisi v novih prevodih sijajnih slovenskih prevajalcev.

Med njimi je tudi Milan Dekleva, prevajalec zgodbe Alica v čudežni deželi, ki je ob tej priložnosti dejal: »Ta knjiga si seveda zasluži, da jo prelijemo v današnjo slovenščino, naš jezik je vendarle živ, radoveden in okreten potok!«

Koča strica Toma Harriet Beecher Stowe, Potovanja v tisočera mesta Vitomila Zupana, Veter v vrbah Kennetha Grahama, legendarna Neskončna zgodba Michaela Endeja ali Čarovnik iz Oza Lymana Franka Bauma ali ali ali – nobeno od del, vključenih v zbirko Zvezdna Beletrina, nikomur ne bi smelo biti ali pa celo ostati neznano.

Ne le, da so pri Beletrini pazili na izbor, ki odseva vrhunskost, temveč so si tudi zastavili izbrati takšna dela, ki mlade na jasen, dostopen, a vseeno poetičen način uvajajo v kompleksna etična in življenjska vprašanja (pa ne samo mlade, seve). Med petindvajsetimi naslovi so knjige, ki bralce vodijo v najrazličnejše razmisleke. Kako biti človek? Kako biti boljši človek? Kaj je pomembno? Kaj je odveč? Je to, da so odrasli slabe volje, znamenje česa usodnega? Kaj je prijateljstvo? Kaj je ljubezen? In med drugim še: ali je bolj smešno verjeti, da sol zraste na njivi ali pa, da se bo iz buče rodila kobila?

Programski direktor založbe Aleš Šteger pušča bralcu vprašanja odprta in ob tem poudarja, da vstop v dialog z mlajšimi bralci za Beletrino sicer ni novost.

»V preteklih letih je Beletrina vedno znova nagovarjala mlajše bralce, naj spomnim na zelo lepe in odmevne izdaje Dečkov Pavlove ulice, ponatis Zgodb iz mesta Rič Rač Lojzeta Kovačiča in knjige zbranih zgodb za mlade Kako dolg je čas Mateja Dolenca, ki je bila izbrana tudi za akcijo Rastem s knjigo. Mlade smo prav tako nagovarjali preko številnih dejavnosti, povezanih z našima festivaloma Fabula ter Dnevi poezije in vina, prek ustvarjalnih delavnic, portala za elektronske knjige Biblos in akcije Berideli, ki že več let poteka na izbranih slovenskih srednjih šolah.«

Šteger, ki je pred leti tudi sam napisal delo za otroke in mladino, in sicer odmevnega Kurenta, pojasnjuje, da so na založbi kljub različnim prizadevanjem »vse bolj opažali, da se prav v starostnem obdobju tretje triade osnovne šole in navzgor vse več mladih bralcev izgubi. Bodisi nehajo brati leposlovje ali pa začnejo brati izključno v angleškem jeziku, saj so številne odlične knjige v slovenščini dostopne le v deloma zastarelih prevodih ali pa se jih že vrsto let sploh ne da več kupiti. Prav tako smo opažali, da se v poplavi nizkokalorične in deloma zelo ceneno izvedene knjižne ponudbe izgublja zanimanje za kanon, za mladinsko klasiko, za temeljna dela, ki z vsako generacijo komunicirajo na drugačen, svojstven način.«

»Ob prebiranju del iz zbirke Zvezdna Beletrina postanejo številni klasični literarni liki naenkrat naši sodobniki, nagovarjajo nas z živim jezikom in podobo, s tem pa tudi v času TikToka in Instagrama ustvarjajo nepozabno, za marsikoga formativno bralno izkušnjo.« - Aleš Šteger

Prav te ugotovitve so založbo napeljale na oblikovanje zbirke Zvezdna Beletrina, ki sloni tudi na vrhunskih novih prevodih sijajnih prevajalcev, kot so Jaroslav Skrušný, Tina Mahkota, Janez Gradišnik, Milan Dekleva, Suzana Tratnik in Jana Pavlič.

Po besedah urednice Anite Dernovšek sta bila ključna kriterija za izbiro knjig, ki bodo zapolnile pet letnikov zbirke Zvezdna Beletrina, »uravnoteženost slovenske in tuje klasike ter raznolikost pripovednih pristopov: realistične zgodbe, fantastika, pustolovska pripoved in problemska književnost. Pozorni smo bili, da so knjige ustrezne za starostno obdobje od 8. do 14, leta, in da so primerne tako za fante kot dekleta.«

Ne bodo pa med petindvajsetimi naslovi samo prozna dela; v zadnjem, petem letniku se obeta izid antologije mladinske poezije Pesmi za mlade, ki jo je uredil dr. Igor Saksida, univerzitetni profesor slovenistike in ambasador branja. Kot je zapisal, antologija ne bo izbirala le med pesmimi, napisanimi posebej za mladega bralca, temveč tudi kakovostne pesmi, ki so sestavni del mladinskega branja. Antologijo uvaja ljudska pesem, pojasnjuje Saksida, ki je tudi avtor spremne besede, nadaljujejo pa jo pesniški klasiki, kot so Valentin Vodnik, France Prešeren in mlajši, od pesnikov moderne preide k poeziji druge polovice 20. stoletja, denimo poeziji Toneta Pavčka in Daneta Zajca.

»Mlade lahko pritegnemo k branju, če jim prikažemo, da edino s knjigo sami razpolagamo s svojim časom. S knjigo si vzamemo kakovosten čas zase, se odklopimo od vseh mogočih aplikacij, ki nam kradejo čas. Branje je edinstvena priložnost za umik iz površnega tvitovskega časa.« - dr. Igor Saksida

Pametne in tudi lepe knjige

Kako pa bodo knjige videti dvajset, petdeset ali celo sto petdeset let po izidu izvirnikov? Prelepo! Ob posodobljenem jeziku je namreč največja posebnost zbirke tudi njena likovna podoba, ki jo zaokrožajo udarne in premišljene ilustracije. Likovni urednik zbirke Damijan Stepančič, ki je z oblikovalcem Luko Mancinijem oblikoval naslovnice, je ob tem povedal, da so besedila v zbirki skozi čas doživljala različne vizualne, likovne in ilustratorske interpretacije, »moj namen pa je bil, da današnje izdaje opremim bodisi z novimi ilustracijami različnih slovenskih ilustratorjev bodisi z ilustracijami, ki so izšle ob prvih izdajah. S tem sem želel knjigam vdahniti časovno dimenzijo«. Stepančič je prepričan, da izbor ilustracij praviloma deluje kar malce hipnotično, očitna je časovna distanca, kar bo mladim v poplavi površnih podob sodobnega sveta nudilo užitek.

»Sodobna komponenta zbirke se kaže v udarnih, barvnih naslovnicah. Z njimi sem želel zbirki vdahniti sodoben pečat, pokazati, da tudi klasična mladinska besedila niso zaprašena, hermetična, ampak se jih da interpretirati tudi na vizualno sodoben način. In tako res postanejo brezčasna. In večna.« - Damijan Stepančič

Med ilustratorji knjig, ki se ponašajo s trdo vezavo in s ščitnim ovitkom, se jih nekaj predstavlja premierno, dodana vrednost knjig pa so ob tem še za mladinsko književnost neobičajne spremne besede slovenskih področnih poznavalcev. Ker na Beletrini ničesar nočejo prepustiti naključju, bo na voljo tudi posebna spletna stran, na kateri bodo za vsako izmed knjig dostopna posebna interaktivna didaktična gradiva. Ob tem je v knjigah, kot pojasnjuje urednica Anita Dernovšek, redkeje rabljeno besedišče, ki je pomembno zaradi razumevanja zgodbe, razloženo še na isti strani pod črto.

Prva Zvezdna peterica

Antoine de Saint-Exupéry: Mali princ
 
Francoski pisatelj Antoine de Saint-Exupéry je prvič objavil Malega princa leta 1943 v ZDA. Za zgodbo, ki jo je tudi sam ilustriral, ga je navdihnila mejna izkušnja, ko je 29. decembra leta 1935 zaradi letalske okvare zasilno pristal v egiptovski puščavi. Po petih dneh žeje in izčrpanosti ga je rešila nomadska karavana. Iz prividov, ki jih je doživljal, je zasnoval nepozabno delo o čudežnem malem princu z drugega planeta, ki obišče letalca v puščavi, in mu pokaže pot do bistva, ki ga ne moremo videti z očmi, marveč s srcem.

Z modrostmi malega princa se bodo lahko mladi, pa tudi odrasli bralci tokrat srečali v jezikovno osveženem prevodu Jaroslava Skrušnyja, mojstrskega prevajalca, ki je v slovenščino med drugim prevedel najpomembnejše francoske avtorje 19. in prve polovice 20. stoletja. Pod spremno besedo knjige, v katero so vključene izvirne avtorjeve ilustracije, se je podpisala nagrajenka Prešernovega sklada, pisateljica Suzana Tratnik.

Carlo Collodi: Ostržek
 
Ostržek je brez dvoma najslavnejši lažnivi fant na svetu. Pravzaprav ne fant, ampak lutka, ki se mora, če želi postati pravi fantek, naučiti ne le tega, da ima laž kratke noge – in v njegovem primeru dolg nos – temveč tudi to, da pravi fantje ne cepetajo in ne kričijo: »Hočem, hočem, hočem vse in hočem zdaj.« Pripoved o Ostržkovih dogodivščinah je v zadnjih sto petdesetih letih obkrožila svet in bila deležna številnih filmskih oziroma risanih adaptacij. V slovenščini bo znova zaživela v novem prevodu Dušanke Zabukovec in z ilustracijami Beppeja Porchedduja.

Ob Dušanki Zabukovec, ki jo otroci najbolj poznajo po sinhronizaciji Smrkcev, odrasli pa kot avtorico filmskih prevodov, je k izdaji s spremno besedo prispevala tudi Metka Kordigel Aberšek, profesorica za didaktiko slovenskega jezika in književnosti Univerze v Mariboru.

Lewis Carrol: Alica v čudežni deželi

Alica v Čudežni deželi je izšla že leta 1865, a je še danes ena od najbolj ponatiskovanih in prevajanih knjig, prirejajo pa jo tudi za gledališče in film ter preoblikujejo v stripe in računalniške igre. Zamisel zanjo je nastala, ko je mladi profesor Dodgson med čolnarjenjem kratkočasil tri deklice z zgodbicami o mali Alici, ki je za belim zajcem stekla v jazbino in se znašla v čudežni deželi, kjer nobeden ne ve, kje je konec zmede in začetek smiselnega, kjer čas beži in se ustavlja, kjer se prostor širi in krči. In kjer za mačkami ostajajo zgolj nasmehi.

Knjigo, v katero je Lewis Carrol  vpletel tudi parodije na obvezne šolske poučne verze, je na novo vrhunsko prevedel Milan Dekleva, pesnik, pripovednik, dramatik, publicist, skladatelj, glasbenik in prevajalec. Avtor spremne besede je slovenist Miha Mohor, dolgoletni član odbora Bralne značke Slovenije. Knjigo je ilustriral John Tenniel.

Fran Milčinski: Butalci
 
Butalci so zbirka humornih zgodb, ki so sprva izhajale revijalno, nato jih je Fran Milčinski pripovedoval po ljubljanskem radiu, kot knjiga pa so izšli po njegovi smrti. Na gramofonske plošče jih je posnel tudi njegov sin, Frane Milčinski – Ježek. Butalci so kmetje, ki živijo na vasi v kočah, nekateri tudi v graščinah, in imajo župana in občinsko hišo, gasilce, cerkvico, ki je tudi gasilski dom, policaja in razbojnika, skratka vse, kar ima skoraj vsak slovenski kraj. Le redko kdaj se pritožujejo ali čemu nasprotujejo, vendar so zavistni in tekmovalni.

Najpomembnejšo vlogo v butalski družbi imajo možje, ki celo rojevajo. Hočejo biti samooskrbni in delovati v dobrobit vseh Butalcev ter živijo v skladu s prepričanji, ki jih razumejo le oni. Verjamejo, denimo, da sol zraste, in da se bo iz buče rodila kobila.

Spremno besedo jezikovno osveženega besedila je napisala profesorica slovenščine in doktorica znanosti s področja literarnih ved Janja Vollmaier Lubej. Ilustrator dela je France Podrekar.

Mira Mihelič: Pridi, mili moj Ariel
 
Pridi, mili moj Ariel Mire Mihelič je eno od pomembnejših mladinskih besedil povojnega časa. Marinka je deklica, ki jo je mama zapustila. Sama pride z vlakom v Zabukovje, kjer pa ji do starih staršev, ki sta nanjo pozabila, pomaga priti kar delavec z železniške postaje. Od drugih otrok v vasi se razlikuje pravzaprav v vsem: trmasta je, kljubovalna in rada jezika. Desetletna Marinka raje plava, kot pa sedi doma in veze, raje se druži z dečki kot z deklicami. Z Marinko je v svet slovenske literature vstopil William Shakespeare, z njo spoznamo Ariela, kalibana in kneza Prospera.

Mira Mihelič je v zgodbi izvrstno prepletla svet resničnosti in svet domišljije, mladi bralci lahko uživajo v Marinkinih vragolijah, odrasli pa v silovitih avtobiografskih elementih pripovedi.

Spremni zapis je delo Nine Bradić, učiteljice slovenščine na Osnovni šoli Spodnja Šiška. Nina Bradić uči tudi slovenščino kot drugi/tuji jezik, že 14 let pa je članica državne komisije za Cankarjevo tekmovanje. Knjigo je ilustriral Damijan Stepančič.