Obiskali smo posestvo Golden Eye na Jamajki

"Službovanje v obveščevalnem oddelku britanske mornarice me je postavilo v središče samega dogajanja,« je britanski romanopisec Ian Fleming nekoč rekel o svoji vlogi obveščevalca med drugo svetovno vojno. »Najbrž ne bi mogel sodelovati v razburljivejši ali vznemirljivejši vojni."

V letu 1942 je bil Fleming poslan na Jamajko z nalogo, da zbere podatke o dejavnostih nacističnih podmornic v Karibskem morju. In takrat se je takoj zaljubil v ta del sveta. Po zmagi nad fašizmom si je kupil zemljišče na plaži Sv. Marije na Jamajki, si tam zgradil hišo in posest poimenoval GoldenEye.

Tukaj je ustvaril Jamesa Bonda – v svojem zasebnem tropskem raju je napisal vseh svojih 12 romanov o agentu 007. Po njegovi smrti 1964. v 56. letu živ­ljenja je Chris Blackwell, lastnik glasbene založbe Island Records in eden najpomembnejših glasbenih producentov vseh časov (med drugim se mu pripisuje tudi odkritje skupine U2), kupil GoldenEye in ga spremenil v GoldenEye Hotels & Resort.

Danes je to elegantno in moderno opremljeno letovišče, ki pa je ohranilo DNK – stari otoški ambient, ki ga je Fleming odkril, ko je prvič prispel na Jamajko. Odpotujmo zdaj skupaj tja in spoznajmo kraj skozi oči stvaritelja Zlatega očesa.

Usoda je imela glavno vlogo v življenju Iana Fleminga. V strašnih prvih dneh druge svetovne vojne je britanska obveščevalna služba za tajne operacije potrebovala mladeniča, ki govori rusko, francosko in nemško. Fleming, ki je vse te pogoje izpolnjeval, se je skoraj slučajno znašel na kosilu z direktorjem obveščevalcev. Kmalu zatem so ga odposlali na Jamajko kot tajnega agenta.

»Namestil sem se v dobrem starem hotelu Myrtle Bank. Deževalo je vsak dan, ampak kljub temu sem užival v vsakem trenutku, ki sem ga preživel na Jamajki. Nikoli prej nisem bil na tropskem otoku in tam mi je bilo zares lepo. Ko sem se leta 1946 vrnil na Jamajko, sem si sposodil avtomobil od sira Williama Stevensona, ki je bil med vojno šef naše obveščevalne službe v ZDA. Vozil sem naokrog in tako našel zapuščen del plaže, oprem­ljen za oslovske tekme. To zemljišče sem kupil in zgradil hišo, ki sem si jo zamislil, še ko sem delal za vojno mornarico v zadnjih dveh, treh letih vojne. Navdihnilo me je majhno pristanišče Orcabessa. Poimenoval sem jo GoldenEye. Vse svoje knjige sem napisal tukaj,« je pozneje razkril Fleming.

Od druge polovice štiridesetih do smrti leta 1964 je Fleming zime preživljal v tropskih krajih, le včasih je dal prednost Londonu oziroma svojemu stanovanju zunaj mesta. V začetku petdesetih let minulega stoletja so že milijoni ljudi prebrali njegove romane in pisatelj je postal slaven, z njim pa tudi agent 007.

Ves čas si je prizadeval (ne preveč utrudljivo), da bi si še izpopolnil udobno življenje. Svoje vsakodnevno življenje, kadar je delal v Zlatem očesu, je opisal takole: »Vstajam s pti­cami, kar je okrog pol osmih zjutraj, saj me s ščebetanjem zbudijo. Nato se grem pred zajtrkom okopat v ocean. Ni mi treba biti v kopalkah, zelo je zasebno.

Z ženo preplavava kakšnih sto metrov in se vrneva na krasen bogat zajtrk, katerega del so tudi odlična umešana jajca, ki jih pripravi moja hišna pomočnica. Nato se zleknem na vrtu in sončim do približno desete ure. Šele nato sedem k delu. V najini spalnici natipkam okrog 1500 znakov, ne da bi se oziral na to, kaj sem napisal prejšnjega dne. Bolj ali manj sem do takrat že domislil, o čem bom pisal. Nato grem okrog četrt čez dvanajsto z masko in harpuno okrog grebena lovit jastoge oziroma vse, kar je mogoče najti. Včasih jih odkrijem, včasih ne, nato se vrnem. Spijem nekaj koktajlov pink gin in potem lepo obedujemo, navadno jamajško hrano. Po kosilu običajno zadremam od pol druge do četrte.«

Novo na Metroplay: "Kar naenkrat se liki začnejo obnašati po svoje" | Tadej Golob o pisanju kriminalk