Okrasna drevesca iz tujine ogrožajo naše gozdove, zato raje kupite slovensko (prepoznate jih po oranžni nalepki)

Lastniki gozdov pridobijo nalepke zavoda za gozdove skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk (do 25) dobijo brezplačno, za večje število morajo odšteti po 31 centov na nalepko. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc izvaja gozdarska inšpekcija. Najpogosteje se sicer za okrasna drevesca pridobiva smreke, redkeje jelke in bor.

Brez nalepke so na trgu lahko okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so na primer kavkaške jelke in srebrne oz. bodeče smreke. Prodajalci morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor drevesc. Za drevesca, pridobljena v gozdu, je to odločba za pridobivanje okrasnih dreves, ki jo izda zavod za gozdove, sta danes v skupnem sporočilu za javnost zapisala zavod za gozdove in ministrstvo za kmetijstvo.

Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo pri postavitvah jaslic. Te lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah, in sicer do dva kilograma, tako da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu.

Poraba domačih okrasnih drevesc sicer pada, v daljšem obdobju je razvidno zmanjševanje povpraševanja po nalepkah. Tako je denimo zavod leza 2000 izdal 58.000, pet let kasneje 38.000 nalepk, leta 2010 jih je izdal 30.000, leta 2015 pa 27.000. Lani je zavod lastnikom gozdov in lastnikom oz. najemnikom namenskih zemljišč za pridelavo okrasnih drevesc izdal približno 19.000 nalepk na podlagi 509 odločb o določitvi usmeritev in pogojev za pridobivanje okrasnih dreves. Največ okrasnih gozdnih drevesc na trg prihaja s kočevskega območja.

Zavod za gozdove in kmetijsko ministrstvo sicer tudi opozarjata, da je treba odslužena drevesca razrezati in odložiti v zabojnike za organske odpadke ali pa jih skuriti v pečeh. "Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc v naravo in tudi drugih organskih odpadkov iz vrtov namreč predstavlja nevarnost za vnos bolezni v gozd. Iz istega vzroka v gozd tudi ne sadimo odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov," poudarjajo.

Na trgu je velika ponudba tujerodnih gojenih okrasnih drevesc, npr. kavkaške jelke in srebrne oz. bodeče smreke. Ta drevesca pridejo na trg večinoma iz nasadov iz drugih držav in z vidika varstva gozdov, zlasti okrasne jelke, pridelane v državah severne Evrope, predstavljajo grožnjo slovenskemu gozdu.

Skupaj z okrasnimi drevesi jelke v Slovenijo lahko zanese bolezni, ki bi v primeru razširitve na rastoče jelke povzročile večjo škodo v gozdovih in parkih. Taka bolezen je sušica jelovih poganjkov, ki je po sedaj znanih podatkih razširjena v nasadih božičnih drevesc v državah Severne Evrope in v Veliki Britaniji. Bolezen je prisotna tudi že v Franciji, Nemčiji in v Belgiji, navajata instituciji.

Ministrstvo za kmetijstvo in zavod za gozdove imata v prihodnjem letu pomembno nalogo izdelave strateških gozdnogospodarskih načrtov za vse gozdove v Sloveniji, s katerimi bo s poudarkom na podnebnih spremembah usmerjeno gospodarjenje z njimi za naslednjih 10 let. Postopek vključuje projekt Gozdni dialog, ki tudi sicer spremlja proces gospodarjenja z gozdovi. Namenjen je vsem deležnikom, ki so povezani s področjem gozdov in gozdarstva, za oblikovanje rešitev v podporo trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi.

Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi