Pandemija je spodbudila trende, ki nakazujejo ODMIK od množičnega turizma

V torek, 12. januarja, je v organizaciji Regionalne razvojne agencije Zeleni kras (RRA Zeleni kras) in ob podpori Kreativne baze potekala spletna konferenca v živo z naslovom Kulturne in kreativne industrije za trajnostni turizem. Konferenca je bila del mednarodnega projekta Krepitev podjetniških veščin kulturnih in kreativnih industrij za vrednotenje kulturne dediščine in razvoj trajnostnih turističnih modelov v jadransko-jonski regiji (INTERREG ADRION CCI4TOURISM), v katerem je RRA Zeleni kras eden od devetih partnerjev iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Grčije. Na spletni konferenci so osvetlili možnosti za razvoj turizma v povezavi s kulturno in kreativnimi industrijami, kar bo za ponovni zagon turizma po zaključku pandemije, ki je sektor čez noč sesula, še kako pomembno in potrebno. Na konferenci so predstavili tudi primere dobrih praks kulturnega turizma.

Na spletnem dogodku so sodelovali koordinatorica mednarodnega projekta Mateja Simčič iz RRA Zeleni kras ter izredni profesor dr. Dejan Križaj s Fakultete za turistične študije – Turistice, ki se pedagoško in raziskovalno ukvarja z inovativnostjo v turizmu.

Pri predstavitvi izkustvene platforme #LocalsfromZero, zasnovane prav med epidemijo, sta se Dejanu Križaju pridružila doktorski študent in pedagoški asistent na Fakulteti za turistične študije – Turistici Tadej Rogelja in dodiplomski študent prav tako na fakulteti za Turistične študije – Turistici Jaka Godejša, ki sta oba aktivno vključena v domače in mednarodne razvojne iniciative. Primer dobre prakse kulturnega turizma je predstavil tudi dr. Gregor Bulc, komunikolog, vodič, ustanovitelj zavoda Urbana Vrana in vodja ekipe blagovne znamke Ptich, ki izvaja glasbene izlete po Sloveniji in tematske oglede Ljubljane za manjše skupine.

TURIZEM BO PO PANDEMIJI BOLJ OSEBEN

Poleg tega se bo še močneje povezal s kreativnimi in kulturnimi industrijami, ki v to panogo prinašajo nove, sveže zgodbe za zahtevnejše uporabnike, je bila ena od ugotovitev spletne konference Kulturne in kreativne industrije za trajnostni turizem.

Trendi, ki so že nekaj let nakazovali odmik od množičnega k trajnostno naravnanemu, lokalnemu in individualnemu turizmu, v katerem ponudniki oblikujejo produkte, usmerjene h kreativnosti, lokalni kulturi, tradicijam in posebnim doživetjem, pa so v sedanjih razmerah dobili še nov pomen in zagon.

Kot je povedala koordinatorica mednarodnega projekta za razvoj modelov trajnostnega kulturnega turizma Mateja Simčič, je glavni cilj mednarodnega projekta, ki poteka med februarjem 2020 in julijem 2022, zagotoviti podporo podjetjem na področju KKI in turističnim ponudnikom, da bi razvili nove ideje in produkte ter jih tudi prenesli v prakso.

»Naša ciljna skupina so nova podjetja, start-upi v KKI in turizmu, ki jim pomagamo pri iskanju talentov in odkrivanju poslovnih idej ter njihovem uresničevanju. Vsak izmed partnerjev projekta bo objavil javni poziv za poslovne ideje, izmed katerih jih bomo izbrali po deset in jim nudili poslovno in strokovno podporo v obliki dvodnevnih seminarjev s specializiranimi poslovnimi trenerji, individualnim mentoriranjem, treningom na področju IKT in promocijo njihovih izdelanih idej na trgu. V RRA Zeleni kras bomo poziv objavili predvidoma naslednji mesec, usposabljanja za izbrana podjetja pa bodo potekala spomladi.«

Mateja Simčič je predstavila tudi načrtovane rezultate projekta na mednarodni ravni, zasnovali bodo dva dokumenta, in sicer Transnacionalno strategijo veščin in kompetenc KKI na področju turizma ter Transnacionalni akcijski načrt za kulturni turizem za jadransko-jonsko regijo, ki bosta služila kot podlaga za nacionalne ali lokalne strategije razvoja turizma, hkrati pa bosta predstavljala nabor dobrih praks. Vzpostavili bodo tudi mrežo kreativnih hubov za valorizacijo kulturne dediščine ter izpeljali dve pilotni akciji za razvoj idej na področju trajnostnega kulturnega turizma.

SLOVENIJA JE Z INOVACIJAMI V TURIZMU V SVETOVNEM VRHU

Dr. Dejan Križaj, ki raziskuje inovacijske potenciale kulturnih in kreativnih industrij v turizmu, je poudaril, da inovacija v turizmu prinaša dodano vrednost tako za turista, ponudnika, državo kot tudi ostale deležnike. Na področju inovativnosti v turizmu smo v Sloveniji v svetovnem vrhu. Pri uvajanju inovacij pa imajo tudi v času pandemije, ki je turistične trende postavila na glavo, pomembno vlogo ravno kulturne in kreativne industrije.

»Trendi v nastalih razmerah sicer kažejo, da smo z usmerjanjem v drugačni turizem, onkraj množičnega, bili na pravi poti že prej. V ospredju so manjša mesta, kamor spada tudi Ljubljana, potovanja, na katerih je pomembna pot in ne le cilj, kulinarični turizem, doživljanje lokalnega življenja ...«

Kot je še izpostavil Križaj, je ključna vloga kreativnih in kulturnih industrij pri ustvarjanju turistične ponudbe v tem, da s svojim strokovnim znanjem bogatijo turistična doživetja.

LOKALNI BISERI ZANIMIVI ZA TURISTIČNO PONUDBO

Dr. Dejan Križaj sodeluje tudi pri razvoju platforme #LocalsFromZero, ki združuje na eni strani turistične ponudnike, na drugi strani pa uporabnike oziroma kupce. Iniciativno sta na spletni konferenci podrobneje predstavila Tadej Rogelja in Jaka Godejša.

»Na videz platforma spominja na AirBnB, vendar se od tega kot od drugih podobnih platform razlikuje po tem, da #LocalsFromZero ponudnikom nudi pomoč skavtov. Njihova naloga je, da iščejo lokalne bisere, ki so zanimivi za turistično ponudbo, in jih izpostavijo na platformi. To so na primer rokodelci, ki ohranjajo stare obrti, pridelovalci lokalne domače hrane, ponudniki različnih storitev, skratka posamezniki, ki se ukvarjajo z nečim, kar je zanimivo za javnost. Morda se želijo predstaviti, pa nimajo znanja ali možnosti, da bi to storili. Skavt v vseh teh pogledih poskrbi za ponudnika in mu nudi podporo,« je povedal Tadej Rogelja in dodal, da za platformo, ki bo zaživela čez dober mesec, trenutno skrbi 21 skavtov. Ti so doslej pridobili 43 ponudnikov, za katere organizirajo tudi delavnice in jih obiskujejo na terenu, da bi tako čim bolj izboljšali njihovo ponudbo.

Nekaj zanimivih primerov iz nastajajoče platforme je predstavil Jaka Godejša, ki je tudi sam skavt. Na platformi tako najdemo Hišo Carcauec, ki jo v istrski vasici Krkavče vodi par z željo, da bi se uveljavila v turizmu, vendar na tem področju nimata izkušenj. »Z našo pomočjo smo sestavili turistična doživetja, ki jih bosta nudila gostom, pomagali smo jima pripraviti spletno predstavitev in drugo. Drug primer je lastnik starega citroena, oldtimerja, ki mu ga je podaril njegov ded, sam pa z njim odkriva neodkrite kotičke Istre. To izkušnjo želi deliti z obiskovalci, vendar ni vešč spletnega dela, administracije, pri čemer mu je v pomoč prav skavt,« je povedal Godejša. Odličen primer povezovanja kreativnih industrij s turizmom je čevljar iz Žirov, ki na tradicionalen način, ki ga je naučil ded, ročno izdeluje čevlje. Njegov produkt, »čevelj vrhunske kakovosti, ki je že sam vreden pozornosti, smo povezali z visokokakovostnim doživetjem, ogledom mojstra pri izdelovanju čevlja,« je še dodal Godejša.

IZLETI, KI JIH V SLOVENIJI ŠE NI

Primer dobre prakse, ki je ravno zaživel, a ga je pandemija covid-19 začasno prekinila, so glasbeni krožni izleti po Sloveniji. Te so pod imenom (Z)godbe Slovenije zasnovali v zavodu Urbana Vrana in so prav tako odgovor na množični turizem, ki je povzročal gnečo v Ljubljani in drugih turističnih središčih. Idejo, kako skozi glasbo pripovedovati zgodbe in ustvarjati doživetja, je navdihnil tolminski duet Bakalina.

»Hoteli smo narediti izlete po meri, kakršnih pri nas še ni. Glasbe žanrsko ne opredeljujemo, razen na posebno željo gostov, naš cilj pa je, da skozi glasbo predstavimo kraje, ki na prvi pogled niso zanimivi za turizem. Vendar je lahko vsak, še tako zapostavljen kraj svojevrstno doživetje, če ga atraktivno predstavimo,« je prepričan Bulc, ki med glavnimi izzivi in dobrobitmi projekta izpostavlja, da so izleti zasnovani kot alternativa množičnemu turizmu, ki je trajnostno nevzdržen. Ob tem na nov način promovirajo glasbeno dediščino, zagotavljajo pa tudi dodatno delo za glasbenike in glasbene novinarje.

»Trajnostni učinki, ki jih pričakujemo, so preusmeritev turistov v manjše kraje, pri čemer pa butičnost ne pomeni nujno elitizma.«

Gregor Bulc je namignil tudi, kako se poskušajo spopadati z razmerami, ki jih je povzročila pandemija.

»Tujih gostov seveda ni, zato polagamo upe v domače lokalne goste, ljubitelje glasbe, ki si želijo raziskovati Slovenijo.«

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču