Maja Fister | 20. 5. 2020, 09:56
Petra Kordiš: "Verjamem, da za nepozabna doživetja ne potrebujemo potnega lista"
Poznate glamping? Glamurozna različica kampiranja je zadnjih nekaj let prava uspešnica, s Petro Kordiš, ki stoji za verigo tovrstnih resortov pri nas, pa sva tokrat klepetali o prihodnosti glamping turizma za zahtevnejše goste.
Petra Kordiš je izvršna direktorica znamke Charming Slovenia, ki združuje (skoraj) tri resorte, skrite v zelenih kotičkih Slovenije. Glamping turizem je simbioza prestiža in zelene narave, ki v Slovenijo privablja številne tujce, željne oddiha v naravi, ki se hkrati se marajo odreči udobju.
Petra, ki je prav v tej karanteni upihnila svojo 30. svečko, pravi, da ji je njena mladost v hotelirskem segmentu včasih prinesla nalepko "neizkušena". A ugotavlja, da ji je prav ta zadnje tedne dajala prednost pri prilagoditvi na izredne razmere. Te so namreč zahtevale hitre reakcije, kreativnost in kanček drznosti. Kakšna bo prihodnost glampinga med slovenskimi turisti v tej sezoni in o tem, kako so izkoristili čas, ko niso smeli razvajati gostov, preverite v spodnjem intervjuju.
Stojite za uspešno zgodbo, ki sestavlja dva glamping trajnostna resorta, medtem ko je tretji že v delu. V kakšni meri je epidemija v zadnjih treh mesecih ohromila vaše poslovne načrte?
Spomnim se januarja, ko sva s prijateljico klepetali o dogajanju na Kitajskem. Nihče ni pričakoval, da bomo čez slaba dva meseca epidemijo razglasili tudi pri nas. V tem času smo se pripravljali na zadnja gradbena dela v novem resortu Forest glamping resort Blaguš, kjer bi prve goste morali pričakati 1. maja. Ti načrti so se malce zamaknili, kot kaže, prve obiskovalce pričakujemo v juniju.
Ekipa Charming Slovenije je sicer s polno paro začela delati aprila, letos se bomo soočili s krajšo sezono in pričakovanim slabšim poslovnim rezultatom. Predvsem pa bo zanimivo spremljati nove navade gostov, ki se bodo zagotovo preoblikovale.
Zdravstvena kriza je prinesla še gospodarsko in v težave spravila številna podjetja, ki so se za preživetje morala odzvati hitro, se prilagoditi, digitalizirati in razmišljati drugače. Turizem je ob tem med najbolj prizadetimi panogami, ki so tako rekoč čez noč ostale brez dela. Kako ste se na to prilagodili pri vas? Kaj počnete, ko ni gostov?
Naši resorti so za goste zaprti med novembrom in aprilom. Med tem časom se posvetimo kreativnemu delu in razvoju. Trdno verjamem in vedno poudarjam, da glamping ni samo namestitev, glamping je doživetje. Temu primerna mora biti tudi ponudba – ob unikatni namestitvi nepozabno dogodivščino nizamo s številnimi aktivnostmi na kopnem, v vodi in zraku.
Naše partnerje, ki nam pomagajo krojiti takšno ponudbo, iščemo v času, ko so resorti zaprti. Prav tako v tem času razvijamo dodatne produkte, ki jih ponujamo, se kot ekipa učimo, natančno evalviramo preteklo in skujemo novo sezono. V tem času sem veliko v tujini, kjer se udeležim sejmov in konferenc, predvsem pa se tudi sama prelevim v gosta ter preizkušam ponudbo na različnih koncih sveta – in seveda pri domačih ponudnikih, ki imajo dobro, zanimivo in dodelano ponudbo.
Glamping bo eden od najbolj varnih načinov dopustovanja v “pokoronskem času”.
V naših resortih lahko vse aktivnosti in obroke izvedemo na prostem, higienski standardi so izjemno visoki, gost se odmakne od urbanega kaosa v naravo in ravno to je nekaj, kar bo pritegnilo današnjega gosta. Glamping je nekakšno nasprotje množičnega turizma, izpostavljene so drugačne vrednote.
Vaši gostje sicer v večini prihajajo iz tujine ter so svoje pomladne in poletne rezervacije, predvidevam, preklicali. Kaj trenutne razmere pomenijo za vaš ključni trg? Boste letošnjo sezono merili na Slovence?
Res je, 90 odstotkov naših gostov je tujcev. Slovenski turizem ne more preživeti zgolj z domačimi gosti in tudi zame je to trenutno ključno vprašanje – ali bomo letošnje poletje lahko gostili goste iz tujine; in če ne, kako moramo prilagoditi svojo ponudbo za domače goste.
Naša ponudba ni zastavljena za točno določen geografski trg, ampak za tip gosta, ki spoštuje oddih v naravi, išče destinacije, ki so dovolj oddaljene od urbanih naselij, in ceni trajnostno naravnan turizem.
To so gostje, ki želijo pobegniti od štirih sten in se mogoče ponovno bolj povezati z družino, svojim partnerjem. To so gostje, ki radi raziskujejo okolico in cenijo avtentičnost domačinov. V preteklih letih se je izkazalo, da mnogo gostov iz tujine točno to tudi najde pri nas – in srčno upam, da bodo to iskali in cenili tudi domači gostje.
Pa smo se Slovenci do zdaj izkazali kot dopustniki, ki cenijo butično in trajnostno ter smo za to pripravljeni tudi več plačati?
Iskreno mislim, da se Slovenci žal ne zavedamo, kaj nam leži pred lastnim pragom.
Dnevno spremljam goste, ki z največjim navdušenjem prvič v življenju poskusijo vodo neposredno iz čistih slapov in s polnimi pljuči zadihajo ter cenijo čist zrak. Nekateri naši gosti se niso navajeni ponoči sprehajati po gozdnih cestah, ker je v njihovi državi to preveč nevarno.
Moja ekipa se posveti vsakemu posamezniku, pripravimo mu personalizirane počitnice in na voljo smo mu ves čas njegovega bivanja – včasih to pomeni, da jih “rešujemo,” ker jih je med kolesarskim izletom dobila nevihta ali da namesto njih skočimo v lekarno, ker se njihov otrok ne počuti dobro.
Takšni goste pred prazniki pošljejo voščilnico, takšni gostje se vračajo.
View this post on Instagram
Vse to se elementi, ki sestavljajo butično ponudbo – tisto, ki riše nasmeh na obraz še dolgo po tem, ko smo že v udobju lastnega doma.
Smo Slovenci za takšno ponudbo pripravljeni plačati več? Opažam, da Slovencem "luksuz" pomeni nekaj drugega. Namesto kozarca vode iz pipe, česar so navajeni tudi doma, seveda, bodo iskali bolj klasičen nadstandard – zaseben džakuzi, čistočo, dobro dodatno ponudbo.
Verjamem, da obstaja del domačih gostov, ki je za vrhunsko storitev pripravljen tudi več plačati – takšnega gosta moramo znati zadovoljiti in seveda upravičiti ceno, ki jo plača.
Napovedi za letošnji turizem so meglene, jasno pa je, da se na množična potovanja ne bomo kaj hitro podali. Bo vaša butičnost v tem smislu torej pomenila prednost pred konkurenco?
Seveda. Odmik od večjih centrov – hotelskih in urbanih – je prednost, ki jo poudarjamo vedno, ne samo v času epidemije. V ta namen smo že lani začeli obiskovati manj znane destinacije in projekt označili kot #slovenskipotep.
Posneli smo kratke videoposnetke in naš fotograf je ujel dih jemajoče fotografije – tako smo spodbudili tudi domače goste, da odkrivajo bisere, ki jih imamo doma. Letos bo temu trendu seveda sledilo celotno načelo slovenskega turizma, saj se lahko zgodi, da bomo tudi med poletjem morali ostati v domači državi.
Verjamem, da za nepozabna doživetja ne potrebujemo potnega lista.
Naša prednost pred konkurenco pa ni samo unikatna namestitev na visoki ravni. S primerno investicijo lahko objekte ustvari marsikdo; zato vedno rada poudarim, da je naša moč v mladi ekipi, ki zmore gostom pripraviti celotno doživetje. Sodelujemo z več kot 30 ponudniki storitev, ki gostom nudijo dovršeno ponudbo – hedonistično, adrenalinsko, velnes, kulturno … Gostom vedno z nasmehom povem, da smo jim v 24 urah zmožni organizirati tako rekoč karkoli – in v štirih letih se še ni zgodilo, da tega nisem mogla izpolniti.
View this post on Instagram
Kako pomembno je, da se povezujete tudi z drugimi lokalnimi ponudniki?
Zelo. Če si iskren do sebe, hitro ugotoviš, da sam gostu ne moreš pričarati tistega celostnega vau efekta. Gostje, ki pridejo k nam, seveda cenijo namestitev, ki so jo izbrali in jih je pritegnila k rezervaciji. Ampak sodoben gost išče več: želi preživeti dan na bližnji kmetiji, kjer pobira sveža jajca. Želi raziskovati bližnje hribe ali gore – z domačimi vodniki, ki poznajo lokalne zgodbe in skrite poti. Želijo vodna doživetja na bližnjih rekah ali večerjo 160 metrov pod zemljo.
Vse to jim lahko nudimo – ampak izključno zaradi dobrih ponudnikov, ki poznajo naše goste in od začetka do konca korektno izpeljejo svoj del. Naša želja in vizija je, da vsak gost spozna okolje izza ograje resorta; seveda pa prav za vso organizacijo lahko poskrbimo mi in mu tako prihranimo podrobno načrtovanje.
Več glav več ve – to velja vsepovsod, tudi v turizmu.
Kaj pa to, da dobri ponudbi družbo dela tudi dobra spremljevalna zgodba? Kaj od tega ima večjo težo?
Osebno zagovarjam, da je spremljevalna zgodba ključna. Številne dobre ponudbe ostanejo neopažene, ker jih nihče dobro ne oriše z besedami. Našo ekipo sestavljajo posamezniki, ki poleg dela z gosti obvladajo dodatne veščine, ki nam pomagajo pri ustvarjanju in predstavljanju takšnih zgodb.
Medtem ko so včasih ljudje ležerno prelistali katalog z all-inclusive ponudbo in s prstom v agenciji pokazali na hotel, ki je imel najčudovitejšo fotografijo, današnji gost išče tisto, česar na fotografiji ni. Preveri družbena omrežja, prebere zgodbe prejšnjih gostov.
Prebere doživetja in si na podlagi njihovih mnenj ustvari sliko svojih počitnic. Če vse to sovpada z lepo, v katalogu natisnjeno fotografijo ali spletno stranjo, bo pritisnil tipko "rezerviraj zdaj" in nestrpno čakal datum, da tudi sam postane igralec v tej zgodbi, ki smo mu jo obljubili.
Težava nastane takrat, ko pričakovanja ne srečajo realnosti. Vsi hitimo, delovniki so kaotični, in ko je končno čas za dopust, ki smo ga tako dolgo čakali, ne popuščamo od pričakovanj. In prav je tako, zato je pomembno, komu zaupamo to nalogo – pripraviti oddih, o katerem "zgodbičim" še dolgo.
View this post on Instagram
Kot trajnostno naravnana znamka ste nagovorili tudi problematiko hotelske embalaže za enkratno uporabo. Kaj torej lahko turistični ponudnik v tej luči doprinese za boljši jutri?
Včasih dnevne obveznosti na računalniku opravljam v središču resorta. Tako sem nekega dne postala pozorna na sobarice, ki so ob dnevnem čiščenju odnašale odvečne izdelke za enkratno uporabo.
Hotelska industrija ima na okolje velik vpliv.
Raziskave so pokazale, da gostje v povprečju porabijo zgolj 15 % kozmetičnih pripomočkov za enkratno uporabo – ki jih, po odhodu gosta, osebje zavrže. Če pomislimo – kolikokrat smo bivali v hotelu, preizkusili kozmetiko in z njo sploh nismo bili zadovoljni? Tako se je rodil koncept linije, izdelane v Sloveniji – ki je dobra za gosta in za naravo. Uporabljamo stekleno embalažo, ki jo ponovno napolnimo. Izdelki niso preizkušeni na živalih.
Najprej smo kozmetiko nameravali ponuditi zgolj v naših namestitvah, po prvih pozitivnih odzivih pa smo pripravili še linijo v manjših stekleničkah, ki jo lahko odnesete tudi v domačo kopalnico. Upam, da pričara udobje hotelske namestitve.
Kako optimistično torej zrete v turistično prihodnost?
Vsak, ki je kdaj z menoj popil skodelico kave, se bo nasmehnil ob mojem optimizmu. Je to naivno? Ne, ampak način življenja, da svojo energijo vlagam v iskanje rešitev.
Seveda je trenutna situacija za turizem – in številne druge panoge – polna izzivov. Hkrati pa je priložnost, da se naučimo hitro reagirati, prilagoditi se zahtevam trenutnega trga.
V takšnih situacijah padejo maske in izlušči se dobra ponudba.
Z ekipo smo zasnovali nekaj rešitev, ki so izjemno dobre in bi nam prišle prav pri optimizaciji procesov že prej, pred nastalo situacijo. Trdim, da med harmoničnimi časi velikokrat zaspimo in nas prav takšna situacija predrami, naredi še bolj kreativne, nepopustljive in hitre.
Kdor želi delati, se na vse pretege potrudi, da ustvari pogoje, kjer je to mogoče.
Oblikovale so se tudi nekatere vrednote, ki jih je vredno negovati – bolj cenimo naravo, sočloveka in varno socialno bližino. Izogibamo se prenasičenim prostorom. Posegamo po lokalnih produktih ... Vse to oblikuje tudi turistično ponudbo. In ker je vse to tudi esenca znamke Charming Slovenia, je moj optimizem na mestu.
PREBERITE ŠE: Nina Majcen: Tista podjetnica, ki v krizi podira rekorde in razvija posel ALI Slovenka, ki živi v Indoneziji: o turizmu na rajskih otokih po pandemiji IN Sara Terpin: Števerjanka, ki Italijane uči o našem jeziku, lepotah in navadah
