Ko se novoletne zaobljube končajo, še preden se zares začnejo

Ljudje vsako leto, ko ura odbije polnoč, snujemo velike načrte in radikalne spremembe za leto, ki prihaja. Kot da bo vsa naša slaba navlaka skupaj z občinskim denarjem za ognjemet izpuhtela v zrak, mi pa bomo resetirani, polni elana, začeli znova. Kot takrat, ko smo v šoli iztrgali iz zvezka list, na katerem je bila napaka, in se polni vneme lotili novega, na katerem bomo vse naredili tako, kot je prav. 

Sama sem ničkolikokrat že na novega leta dan divje nalagala na telefon aplikacije za štetje kalorij, korakov, pitje vode in blokiranje dostopa do družbenih omrežij. Včasih sem se zadeve lotila zelo sistematično in že skorajda radikalno. Ker novo leto je nov list in jaz bom zradirala vse svoje razvade in slabe navade naenkrat. Konec je s kavo, sladkorjem, moko, alkoholom, občasnimi cigaretami in predelano hrano. Prihaja nova jaz. Verzija 2.0. Boginja zdravja in zelenih smutijev. Kraljica fitnesa in izpadnega koraka. Patricija Pangeršič, skrij se. Naslednji mesec bo orehe trlo moje sedalo.

A končni rezultat je bil ta, da sem si od vseh kurkuminih zvarkov, špinačnih smutijev in ohrovtovih vitaminskih solat na koncu pridelala tako zoprne težave z zgago, da so mi teknili samo še štruklji, cmoki in seveda kruh. 

Na fitnes sem tudi šla ... Kupit vstopnico. Pa tekla sem vsak dan. Dva tedna. Pa program za obnovitev francoščine in nemščine sem si naložila in v treh tednih ponovno tekoče povedala, kako mi je ime. Nato sem se spomnila, da obstajajo prevajalniki in da je v bistvu moje izobraževanje neke vrste Sizifovo delo, zato je bolje, da ta čas počnem kaj bolj koristnega. Recimo ponovno zaženem katero od priljubljenih serij.

Ko ne gre vse po načrtih

Če se podobno dogaja tudi vam, ne bodite prestrogi do sebe. Po raziskavah namreč večina svoje novoletne zaveze opusti že prvi teden v februarju. Roko na srce, človek zlahka najde izgovore, da zaide s poti, ki vodi do njegovega cilja. Zakaj se ne bi poveselili še z brati Srbi in nekaj dobrega pojedli na pravoslavni božič. Če smo praznovali pravoslavni božič, nazdravimo še srbskemu novemu letu.

Potem je tu najbolj depresivni dan v letu - če to ni razlog za pico in priložnostno cigareto. Pa svetovni dan rjavih čevljev - to je treba proslaviti z banjico sladoleda. Za kitajsko novo leto naročimo najbolj mastne rezance, za pusta se predoziramo s krofi in tako naprej. In tako splavajo po vodi vsi načrti o keto dieti, alkoholnem in nikotinskem postu ter intenzivni vadbi.

Kralji motivacije svetujejo, da je potrebno za uspešno izvedene novoletne zaobljube jasno definirati cilje, zelo pomaga pa tudi, če jih napišemo in damo na vidno mesto (no, ja, ko ima ženska PMS, ji zelo verjetno ne pomaga niti, če na hladilnik nalepi fotografijo misice in svoje cilje o življenju brez predelanih hidratov v največji pisavi). Koristi tudi, če svoje načrte javno naznanimo, saj tako čutimo pritisk in je večja verjetnost, da jih dejansko uresničimo. Saj poznate tisto slovenceljsko mantro "kaj bodo pa drugi rekli".

Če mene kdo vpraša (zakaj bi sicer me, saj nimam pojma, ampak tiho pa vseeno ne bom), se je spremembe edino smiselno lotiti, ko si je dovolj želiš, cilj mora biti dosegljiv, način za izvedbo pa tak, da te že takoj na začetku ne mine do življenja. In vseeno je, ali je to prvi dan v novem letu, 27. marec ali 8. avgust.

Naj bo zmerno in sproščeno!

Seveda sem tudi letos delno do pretežno klonila pod pritiski popolnih Instagram osebkov in si za začetek leta postavila dobronamerni in nadvse uresničljivi cilj. Načrt je bil, da drugi dan novega leta vstanem ob 6. uri, naredim serijo asan, popijem pol litra tople vode, zeleni smuti in pojem umešana domača jajca. Nato se lotim glancanja oken. Da bom v novem letu bolj jasno videla v svet. In na sosedovo teraso.

V resnici je bilo tako, da sem spala do 10. ure (in prestolonaslednik tudi, jupi), potem pa spekla zamrznjene rogljičke ter poleg mazala ostanke pršuta in francoske. Nato sem več kot uspešno upravičila naročnini na Netflix in HBO. Ni bilo kot na Instagramu. Bilo je boljše.

Moja poslanica ob 2024 je tako: naj bo vsega v ravnovesju. In uspešno se prilagajajte okoliščinam (če imate poln hladilnik biftka in odprt šampanjec, je pač treba čim prej narediti prostor za brokoli in špinačo).

Leto 2024 bo prekratko, da bi skrbeli za vsak kos čokolade, a naj bo vseeno dovolj dolgo, da boste v njem našli čas tudi za to, kako te kalorije pokuriti. Zavoljo zdravja. Kar se zaobljub tiče, pa bom rekla takole. Če vam uspe tolerirati dedca s 37,2 stopinje Celzija vročine, si izmišljevati odgovore na 1000 vprašanj, ki vam jih postavi otrok, mu poleg tega še striči nohte in uspešno podtikati zelenjavo, prenašati narcisoidnega šefa in se uspešno umakniti od vseh bizarnih in grozljivih novic, ste, kar se mene tiče, za 2024 naredili več kot dovolj. Pa še to, naj bo leto 2024 do vas tako prijazno, kot boste vi do drugih. Se mi zdi, da bo tako najbolj pravično.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču