Sem za svojega otroka izbrala pravo ime? Mnogi pravijo, da je preveč južnaško

Pred časom sva bila s prestolonaslednikom v trgovini del takega pogovora:

"O, fantek, kako ti je pa ime?"
"Nikola," je odgovoril.
"O, Nikolaj, kako lepo ime."
"Ne Nikolaj, Nikola. Kot Nikola Tesla," je pojasnil štiriletnik, ki je že vajen preimenovanja.
"Oooo, zanimivo. A je ati inženir," je vprašal.
"Ne, Bosanc," sem odgovorila v šali. 

Da bo najinemu otroku ime Nikola, je bilo dogovorjeno že leta, preden se je rodil. Vsakič, ko sva se pogovarjala o bodočem prestolonasledniku, sva uporabljala to ime. Razlogov je veliko. Prvič, ker nama je ime všeč. Drugič, ker je bilo tako ime dedku in pradedku mojega dragega. Tretjič, ker sva oba ljubitelja znanosti in Tesle. Četrtič, ker je Nikola Tesla izumil radio, midva pa sva se spoznala na radiu (tega naključja sem se spomnila šele pred kratkim).

In najbolj pomemben od vseh razlogov - ker se otrok piše Čakarević. Zdi se mi namreč malo nenavadno, da bi mu dala ime Voranc. Ali Ožbej. Ali katerokoli drugo staroslovensko/partizansko ime. Voranc Čakarević sicer morda zveni malo manj absurdno kot Živa Groza ali Paradiž Nik, a gre vseeno skupaj ravno toliko kot nutela s sardinami. Ko sem v nosečnosti svojo odločitev o imenu delila s prijateljicami, me je ena zaskrbljeno vprašala: "Joooj, a se ti ne zdi, da je malo preveč južnaško? Se nič ne bojiš, da bo zaznamovan?" 

"Naj še enkrat spomnim, da se bo pisal Čakarević. Verjemi, tudi če mu dam ime Janez Jožef Čakarević, nihče ne bo rekel - ooo, lejga, čistokrvni Slovenec z rodovnikom." 

Opazila sem, da gre tudi nekaterim mojim sorodnikom in prijateljem ime Nikola malo težje z ust, zato ga kličejo Niki, Niko, Nikolaj. A na srečo razlog ne tiči v nasilnem poslovenjenju, ampak zgolj v zapletih, ki jih s sabo prinaša druga moška sklanjatev. Ker niso prepričani, ali je bolj prav Nikoli ali Nikolu, raje rečejo Nikolaju. Verjamem, da se starši sinov z imeni, kot so Luka, Jaka ali Jaša srečujejo s podobnimi težavami. Tako se nemalokrat zgodi, da se že pri okraševanju torte pojavijo večne dileme: ali naj napišemo Luk-i, Luk-u ali morda kar Luka-tu za rojstni dan? Ni čudno, da je zadnja leta videti vedno več tort, na katerih piše kar LUKA 5 LET. 

Pri izbiri imena se tako bodoči starši srečujemo s kopico dilem. Bo ubogi revež znal brez težav napisati in sklanjati lastno ime? A ne bi bila raje Mija z -j in ne brez, ker bo malo čudno pisati Miin? Ali pa se pri izbiri imena pojavi druga skrajnost. Anja in Nina sta preveč običajni imeni, naj bo raje Anya ali Ninna. Ker moj otrok je poseben, in prav je, da je posebno tudi njegovo ime, pa tudi, če ga nihče ne bo znal ne zapisati, ne izgovoriti in sklanjati, zato ga bodo iz praktičnih razlogov vedno znova preimenovali. Ali pa mu po možnosti celo spremenili spol.

"Petra, Nikola se je polulala. Nikola je dala v usta kocko. Kdaj bo Nikola stara eno leto," je govorila šestletna nečakinja, jaz pa sem ji skušala čim bolj po kmečko razložiti, da se tudi fantovska imena lahko končajo na -a. Kot recimo deda in ata. Čez pol ure je rekla: "Mislim, da Nikola-na zebe."

Vsi smo se smejali. On pa se je jezila: "Če pa si rekla, da je isto kot deda in ata. Saj rečemo tudi, da dedana zebe." Kje imam zdaj čas za razlago, da ima tudi koroška sklanjatev moških imen na -a svoje posebnosti. Da tega, da koroščina zaenkrat še ni uradni jezik Republike Slovenije, sploh ne govorim. "Naslednjič bi pa že lahko dala fantku malo manj punčkasto ime," je na koncu malo užaljeno pribila.

Moji hčeri že ne bo ime kot striptizeti

Izbira imena je vse prej kot preprosto opravilo. Poleg zgoraj omenjenih slovničnih zagat in absurdne kombinacije imena in priimka je tu še klasično nestrinjanje partnerjev in pa seveda glavni razlog, zakaj nam ime ne ustreza - ker poznamo nekoga, ki to ime že nosi. Če ste o sebi razmišljali kot o ljubečem bitju, ki odprtega srca brez težav sprejema vse okoli sebe, ste ob izbiranju otroških imen ugotovili, koliko ljudi vam gre v resnici na živce.  

"Naj bo Lili!"
"Si nora, tako je bilo ime največji radodajki na srednji."
"Kaj pa Sanja?"
"Kot tvoji bivši? A si še vedno vanjo, zakaj hočeš, da je Sanja?"
"Kaj pa Lan, če bo fantek?"
"Ne, enkrat sem poznala enega Lana, ki je v vrtcu jedel smrklje, fuuuj, ne bo Lan."
"Kaj pa Jaka?"
"Ne, ker se rima s kaka in spaka?"
"Marko?"
"Ni šans. Moji mami ne bo všeč. Na vasi je enkrat živel en pijanček Marko ..."

In tako na koncu ugotoviš, da je izbira imena potomca resna strateška odločitev, ki ne bo vplivala samo na tistega, ki ga bo nosil, pač pa tudi na celotno širšo družino. 

Ko ima otrok isto ime kot pes

Pred časom sem se v parku zapletla v pogovor z dedkom fantka, ki se je igral s prestolonaslednikom. "Kako mu je pa ime," vprašam. "Nal," odgovori z rahlo južnim naglasom. "O, potem sta oba na črko N. Naš je pa Nikola." 

"Nikolaaa ... Najlepše ime," mu zažarijo oči. "Kad bi bilo po mom, on bi bio Nikola ili Marko. Može i Luka. Ali Nikola ... Ime svih imena. Ali dede niko ne pita," je malo jezno dodal. "Svatka ti čast, ti Slovenka, on Nikola. A kod nas oboje Srbi, a on Nal. Kakvo je to ime, je**ote. Nal. Ko pas," se je razjezil dedek. Spomnil me je na stare starše kolegice, ki je dala hčerki ime Miša. "Kako grdo ime. Ko miš. Čudno, da ji niso dali kar Podgana ime," je dedek komentiral izbor vnukinje.

Zato vam dam, če ste slučajno ravno v fazi odločanja o imenu, samo en prijazen opomnik. Nikoli ne bodo vsi zadovoljni. Ali bo to babica, ki tega imena še ni videla na koledarju svetnikov, soseda, ki ga ne bo znala sklanjati, ali otrok, ki si bo pri petih želel, da bi mu dali ime Batman. Na koncu spoznaš, da ime ne naredi človeka, ampak človek naredi ime.

Zato tudi ne bom nikoli komentirala izbora kolegice, ki je dala sinu ime Mai Tai. Pa tudi če vsakič, ko ga pokliče, naprej pomislim, da naroča novo rundo koktejlov.

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev