Zakaj sem kriva za točo ali kako Anica s Facebooka ve več kot znanstveniki

Pred časom, ko smo še živeli v bloku, mi je soseda v kompletu s pozdravom povedala, da bomo v kratkem vsi zboleli. Tej dramatični najavi je sledil še bolj dramatičen pogled v nebo. "Kar poglej," je rekla in prstom kazala v zrak. Če sem iskrena, nisem vedela prav dobro, kaj naj bi gledala, zato je bila moja prva asociacija ob vročem sončnem dnevu, da namiguje na strupene sončne žarke ... "Aaa, od sonca," pomislim in se spomnim, da zna biti melanom sila zahrbten rak.

"Ma, kje od sonca." Soseda me hitro poduči, da nas vsak dan špricajo s strupi, nato pa mi še enkrat pokaže črte od letala. Povsod so. Chemtrailsi. Hitro se je pobahala s svojo večvednostjo in pojasnila, kako vsak dan na okensko polico nastavi lavor, v katerega natoči najmočnejši kis iz diskontne trgovine. Kot general po dobljeni bitki se je tolkla po prsih in razlagala, kako je teden dni nazaj vso noč dežurala. Samo njej se lahko zahvalimo, da nam toča ni stolkla bloka.

Po petminutnem predavanju, v katerem mi je dala jasno vedeti, da sem povsem neuka in premalo izobražena na področju vremenskih pojavov, je razočarano potarnala, kako hudo je, ko si za vse sam. Ko bi le bilo še več ljudi tako skrbnih. Očitajoče me je pogledala, češ, zaradi takih, kot si ti, toča klesti. Gotovo raje na balkonu pijem vino, namesto da bi dežurala z vedrom kisa. Takrat sem se spomnila na svoj, od toče rahlo buškast avto, in imelo me je, da jo vprašam, kateri kis je proti toči najboljši?

Vinski, jabolčni ali alkoholni? Bom mogoče chemtrailse prej pobila, če dam na streho avtomobila balzamičnega? Kaj pa tisti od patra Ašiča? Morda bi ta lahko rešil moj avto. In planet. Vem, rahlo zlobno in precej sarkastično celo zame, a nisem mogla verjeti, da nekdo, ki ima v najboljšem primeru srednješolsko znanje fizike in kemije, tako vehementno in samozavestno v nekaj minutah ovrže vse napovedi in opozorila strokovnjakov zadnjih dvajsetih let. In zanika običajni vremenski pojav, za katerega obstaja v naravi logična razlaga, tudi brez teorij zarot.

Po toči kisati je prepozno

V zadnjih tednih, ko se je Slovenija spopadala s hudimi vremenskimi razmerami, se je na družbenih omrežjih ponovno razbesnela nevihta takšnih in drugačnih teorij. To me ne čudi, vreme je tema, ki se tiče nas vseh. Mnogi pa mislijo, da se na vse tudi spoznajo. Ker niso ovce in ne verjamejo neumni, podkupljeni, masovni znanosti, ampak uporabljajo zdravo kmečko pamet. In kis. Z naravo proti naravi. Pri najbolj znani facebook teoretičarki zarot tako baje že 12 let nimajo toče, to pa zato, ker ima pred hišo postavljen orgonit in redno zaliva okolico s kisom (blagor njenim sosedom).

Strokovnjake za razlago vremenskih pojavov odlikuje izjemna domišljija, ki se je gotovo ne bi branili niti v svetu znanstvenofantastične filmske produkcije. Chemtrails, težke kovine v toči, tehnologija 5G, HAARP in druge oblike vremenskega inženiringa ... To je le nekaj od teorij, ki so krive za intenzivno nevihtno obdobje in klestenje toče. A rešitev je v resnici zelo preprosta, le da nam elita, ki nas želi uničiti, tega ne pove. Nam bodo pa zato oni, neodvisni raziskovalci. Tudi če jih za mnenje ni vprašal nihče. Rešitev pred ujmami in nalivi s točo se skriva v metodah, kot so polivanje kisa, kurjenje smole in postavljanje orgonitov. Vse to prežene točonosne oblake. 

Od streljanja v oblake do streljanja kozlov

Seveda borba človeka proti vremenskim pojavom ni nekaj novega. Novi so samo načini. V 18. stoletju so se recimo ljudje proti temnim oblakom borili kar s strelnim orožjem. Iz tistih časov je znanih nemalo medsosedskih sporov, ker je sosed tožil soseda, da je pregnal oblake na njegovo parcelo. Pozneje so točo odganjali s cerkvenimi zvonovi, a ker je veliko zvonarjev zaradi udarcev strel umrlo, so ta način kmalu prepovedali. Smo pa zaradi te navade dobili lep slovenski pregovor – po toči zvoniti je prepozno. No, sčasoma smo ljudje le ugotovili, da protitočnih naprav ne potrebujemo, saj toče ne povzročajo čarovnice in zli duhovi. Vse do pojava spleta in družbenih omrežij, ko so se ponovno začele širiti teorije o zlobnih elitah, ki želijo uničiti človeštvo. 

Ne zanikam, da vremenski inženiring obstaja. Človek je vedno želel vplivati na vreme. Se mi pa zdi naravnost absurdo, da bi deci ocetne kisline vplival na tako glomazne pojave, kot je lokalna toča. Seveda nimam ne primerne izobrazbe ne dovolj znanja, da bi lahko podrobneje argumentirala, zakaj se mi ne zdi smotrno trošiti dobrega domačega kisa za borbo proti nevihti. A recimo, da raje kot Anici s Facebooka, ki je "v nulo naštudirala neodvisne raziskave z youtuba in interneta", zaupam znanstvenikom, ki so več kot polovico svojega življenja namenili preučevanju vremenskih pojavov in podnebnim spremembam. 

Ti že zadnjih 20 let na podlagi številnih klimatoloških študij opozarjajo, da je edini krivec za podnebne spremembe globalno segrevanje. Kriva sem jaz. In ti. Ljudje. A očitno je nekaterim laže verjeti, da so za vse, kar se nam dogaja, krive stvari, na katere nimamo vpliva. Da so krivi hudobci, ki v laboratorijih tri kilometre pod zemljo delajo temne oblake, polne toče, in ne to, da se vozimo z avtom tudi v samo 10 metrov oddaljeno trgovino. In tako raje v lavorje nalivajo kis, kot da bi si nalili čistega vina.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču