Poletni dopust v dežju, ker moj dragi sovraži morje

Sovraži gnečo, navite cene, dejstvo, da se Hrvati delajo, da te ne razumejo, čeprav beseda mleko ni tako zelo različna od besede mlijeko, da je človek ne bi znal razumeti. Poleg tega dopust sploh ni dopust, če na Krku srečaš še kakega nadležnega bivšega sodelavca, sošolca iz paralelke ali soseda, ki se ga izogibaš. A najbolj od vsega mu gre na živce dopust, kjer teden dni ležiš na soncu, od katerega pravi, da ga boli glava, in ne delaš nič. Samo spiš, ješ, ležiš na soncu in plavaš. In za vse to plačaš občutno preveč. Pravi, da bi raje umrl.

Odkar sva skupaj, in to je že skoraj 12 let, smo šli kot družina poleti na morje samo enkrat, pa še to v času korone, ko naj bi bila gneča polovico manjša. In prav tako tudi cene. Še dobro, da smo šli samo enkrat, ker dveh takih dopustov ne bi zdržala. Ves čas sem namreč morala prenašati njegovo pritoževanje nad tem, da je hotel v Vodicah kljub 40-odstotnem popustu še vedno dražji kot v Parizu, Barceloni ali celo v Skandinaviji ter da je to kraja pri belem dnevu.

Pritoževanje nad visokimi cenami

Zgražal se je, ker so bili lignji tretjino dražji kot v Sevilji, povrh vsega pa še gumijasti. O njegovem pritoževanju nad tem, da smo za cestnine plačali več kot za letalsko vozovnico do Londona in Valencie skupaj, sploh ne bom začenjala. Ko je videl, da se po makarski rivieri komaj premikaš zaradi gneče tudi v zdesetkani koronski sezoni, pa je bilo sploh konec sanj, da ga bom še kadarkoli uspela prepričati, da gremo na morje v času sezone. 

Preden mi začnete pošiljati dimne signale z vsebino, da naj čim prej zapustim čudaka, ki tako vztrajno zavrača sanje povprečnega Slovenca – julijski dopust na Krku, naj pojasnim, da na morje sicer gremo. Morda maja na Ciper, oktobra na Mallorco, kdaj tudi na Hrvaško, a nikoli v času sezone. Takrat že več let zapored romamo na sever. Kot poletne ptice selivke, ki bežijo pred gnečo in vročino.

Medtem ko mnogi uživajo na Pagu, se mi vozimo s skiroji po Talinu. Ko eni jejo frigane kalamare na Krku, mi delamo selfije pri mali morski deklici v Kopenhagnu. Ko tretji pijejo bevande in na terasi poslušajo klape, se mi v Stockholmu sprašujemo, kje se skrivajo Švedi, in moj dragi uživa, ker ni gužve. Jaz pa, priznam, malo manj.

Čeravno z veseljem odkrivam evropske prestolnice in se popolnoma strinjam, da je celodnevno praženje na soncu, medtem ko se v ozadju nekdo dere "Frišne krafne, kupite, frišne krafne" popolna izguba časa, se vsako poletje v severnih deželah vsaj malo pritožujem. "Poglej na Facebook in Instagram ... Vsi uživajo na sončku in se kopajo. Ti si me pa zvlekel v 18 stopinj in dež. Še napit se ga ne morem od obupa, ker stane deci vina 15 evrov."

A to njegovo sovraštvo do poležavanja pod borovci v času glavne sezone mi je prineslo jackpot. Moj dragi je v resnici kar fajn dedc, ki ne želi, da sem prikrajšana, zato lahko grem poleti na morje sama. S prijateljicami. In to, dragi moji, je dejansko pravi dopust. Meni se zdi to odličen kompromis. Njemu ni treba ležati na plaži na Lošinju, kjer je verjetnost, da boš srečal nekoga, ki te pozna, 98-odstotna, jaz pa v zameno dobim dopust, na katerem uživam brez njegovega pritoževanja in pobiranja prestolonaslednika s tal pred štanti, kjer se meče, ker mu ne želim kupiti plastične krame. 

Po novem sem vsak dan na Morju

Malo smešno je, da je moj dragi, ki je sicer predsednik kluba "Bojkotirajmo morje v času sezone", od lanske jeseni stalni prebivalec Morja. Ja, prav ste prebrali, preselili so se v Morje pri Framu (to naselje dejansko obstaja). Zdaj bom šele poslušala, kako se poleti res ne splača na morje, ker smo itak celo leto tam in podobne banalne šale, sem si mislila.

Medtem ko so nas že sosedi zafrkavali, ker je moj dragi bookiral poletne počitnice v kraju Baden Baden, čeprav sem mu povedala, da se meni zdi tak dopust Beden Beden, se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Moj dragi je nekega jutra svečano naznanil, da naju s prestolonaslednikom letos pelje na morje. V Grčijo. Na najbolj zeleni otok Krf. Dobili smo zelo ugodno ponudbo in ravno zdaj, ko bereš to kolumno, smo tam (ker smo seveda šli še pred viškom sezone). Tokrat se je dragi morja dejansko veselil kot mali otrok. Morda je zaradi girosa, morda ima kaj za bregom, ali pa je nekaj tako zelo zasral, da se mi hoče odkupiti. Karkoli je že, bom ugotovila in kmalu delila z vami.

Novo na Metroplay: Duo Arbadakarba o novi avtorski pesmi, vsestranskem ustvarjanju in trenutkih z družino