Zakaj še nisem poročena? Resnica o večnem vprašanju, ki me spremlja že (pre)dolgo

Pogostost večnega vprašanja "kdaj pa lahko pričakujemo povabilo na vajino poroko?" se v času piknikov in druženj samo še povečuje, pri čemer mi je najbolj zanimivo, da največ namigov prihaja s strani ljudi, ki niso na niti najbolj razširjeni namišljeni listi povabljencev.

Sorodnikom in prijateljem, na katerih poroki sem celo ulovila šopek (ker ga je nevesta namensko vrgla naravnost vame), je ob nadlegovanju seveda popolnoma vseeno, ali sodim v okence "izvenzakonska skupnost", "poročena" ali "samska". Vseeno jim je, da imava različna priimka in to, da je prestolonaslednik spočet v rimokatoliškem grehu. Pomembno jim je samo eno – da se napijejo in nažurajo.

Dolgo sem mislila, da je prav to razlog, da moj dragi še ni pokleknil. Ker je že večkrat na lastne oči videl, kako močno trpijo za sindromom suhega grla. Da si boste laže predstavljali, skupno imam 60 stricev, tet, bratrancev in sestričen. Spijejo pa, kot bi jih bilo 360. Prijatelji so v glavnem še nekoliko bolj žejni, zato bi bilo povsem razumljivo, če bi mojega dragega od spektakularne zaroke v resnici odvračalo dejstvo, da bo on, nežurer, ki ne pije, v enem večeru zagonil vse svoje prihranke, ki jih bodo na koncu nekateri gostje celo izbruhali za vogalom gostilne. 

Takšna je resnica

Ampak denar ni glavni razlog, da sva še vedno koruznika. Konec koncev se lahko tudi sredi belega dne odpraviva na upravno enoto in en, dva, tri urediva formalnosti. Na to sem sicer nekaj mesecev nazaj, ko smo morali zaradi spremembe stalnega prebivališča menjati dokumente, tudi sama namignila. "Ta menjava dokumentov je pa draga. Kaj ko bi se kar zdaj poročila, da nama ne bo treba čez čas še enkrat vsega menjat in plačevat," sem silno romantično med vrsticami zaprosila svojega dragega. "Brez skrbi, se ni za bat," je še bolj romantično odvrnil na mojo snubitev. 

Vem, sanjski je. Kar prekipeva od romantike, nežnosti in pozornosti. Le kako ne bi želela postati njegova žena? No, zadnje čase, ko je vabilo za poroko poslala celo njegova 20 let mlajša sestrična,  tudi on dobiva vedno več vprašanj (beri očitkov) o tem, kdaj bo naredil iz mene pošteno žensko (za kar je žal že malce prepozno). Njegovo enotno sporočilo za javnost je: "Poročila se bova, ko bom nekaj orng zasral. Zaroka je moj zadnji joker, ki ga imam v žepu".

Super. Torej lahko pričakujem, da se bo s prstanom prikazal v trenutku, ko bi mu ga najraje zabrisala v glavo. Ali pa je morda prav to njegova taktika. Da bo lahko rekel, da je hotel, pa sem rekla ne. Čeprav ga tudi sama večkrat malo provociram, mi za poroko v resnici ni prav dosti mar. Mojega priimka SKRIVARNIK že zdaj nihče ne zapisuje prav, če bi mu dodala še ČAKAREVIĆ, bi bilo problemov samo še več (poleg tega pa Petra Skrivarnik Čakarević zveni kot zelo zatežena zobozdravnica).

Ne rečem, da se ne bom nikoli poročila, ampak to je trenutno na priorititnem seznamu mojih želja za vsemi potovanji, izleti, celo za nadstreškom in letno kuhinjo, če smo iskreni. Vlak, da bom mlada nevesta, je že odpeljal, diamantne poroke pa zelo verjetno ne bom dočakala, niti če se poročim takoj zdaj.

In tudi ni pomembna. Ker v življenju raje kot poroko in njeno obletnico praznujem vsak dan, ko sva se na smrt skregala in se nato že čez 15 minut do solz smejala, vsak mesec, ko je ostal z mano kljub morilskemu PMS-u, vsak trenutek, ko se iskreno razveseliva drug drugega, kadar se med odmorom za malico srečava v trgovini poleg službe (kot da se nisva videla pol ure nazaj), vsakič, ko si odstopiva zadnji grižljaj sendviča in prineseva drug drugemu svežo brisačo ali rolico wc papirja. V vseh teh malih in nepomembnih trenutkih piše, da sva že dolgo poročena. V pogodbi z banko pa tudi, da še dolgo bova. Najmanj "dokler naju zadnji obrok za kredit ne loči".

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj