Janja Zalar | 24. 10. 2022, 07:00
Polona Juh o nasilju nad ženskami: "Ne le v zgodovinskem kontekstu, tudi danes smo ženske v središču afer"
Prvakinja ljubljanske Drame je z nami odkrito spregovorila o razmerah v gledališču, kjer se po njenih besedah premalo ljudi postavi po robu nadlegovanju. Mnoge mlajše igralke se tudi zato, ker so na začetku karierne poti, ne želijo izpostavljati.
Igralka Polona Juh si je čas za pogovor z nami vzela v obdobju, ko je polno zaposlena s predstavo Penelopiada. Ta se, po njenih besedah, med drugim ukvarja z uvidom v žensko problematiko in emancipacijo, ki je aktualna in prisotna vse do danes. "Ne le zaradi zgodovinskega konteksta, ampak, ker ženske tudi danes živimo v središču afer."
Strinja se s Penelopo, ki jo je upodobila v čudovitem ambientu ljubljanskih Križank, "da nima pravih ust, s katerimi bi lahko govorila, saj nima pravih poslušalcev med ljudmi, ki bi morali opaziti krivico".
Pisateljica Margaret Attwood je uporabila mit o Penelopi in Odiseju. "Pripoveduje o tem, kaj naj bi se zgodilo v resnici, saj živimo v svetu polresnic. Ukvarja se z mislijo, kakšne so bile posledice njenega molka in kako doživlja lastno krivdo, glede na to, da se je v ključnem trenutku obešanja dekel skrila v pasivnost. Apelira na ljudi, ki so prisotni, a anemično in z molkom spremljajo nasilje nad ženskami," nam pove o tem, kako je sama doživljala vlogo.
Ob tem je igralka razkrila, zakaj se je v zadnjem obdobju odločila, da zavrne projekt, pri katerem ni želela sodelovati zaradi osebnega prepričanja.
"Zavrnila sem velik projekt, glavno vlogo, kot edina ženska med moškimi igralskimi kolegi."
"Ravno v tem obdobju, ko so se bližale priprave na začetek projekta, je bil režiser, s katerim naj bi sodelovala, na ljubljansko univerzo prijavljen v povezavi s spolnim nasiljem. Na podlagi tega podatka sem se odločila, da pri projektu ne bom sodelovala," nam je pojasnila.
Zavrnitev projekta iz takšnih ali drugačnih razlogov se igralcu vedno maščuje
Prepričana je, da takšne odločitve vedno nosijo posledice. "Ponavadi se igralcu zavrnitev projekta iz takšnih ali drugačnih razlogov vedno maščuje. Tovrstne zamere lahko prerastejo tudi v šikaniranje in tega se moraš zavedati. Še posebej ob tako občutljivi tematiki, kot je spolno nasilje," pravi. A ji ni žal, da se je tako odločila, saj je prepričana, da so tovrstne geste odgovorne in nujne. Vsak nasilnik ima svoj krog podpornikov. Ti so ponavadi od njega eksistencialno odvisni ali pa ga podpirajo v estetiki, vseeno. Vselej ga varno ogradijo. "Vprašajmo se, zakaj?"
View this post on Instagram
Pri svojem delu in v družbi opaža več ravni nasilja. Prvo, ki je očem skrito, je po njenem mnenju šikaniranje ali manipulacija, ki se izvajata v majhnem, intimnem krogu. Šikanirana oseba na videz nima dovolj argumentov, da bi lahko svojo težavo tudi javnosti predstavila, saj so stvari vedno odvisne od konteksta in podrobnosti. Te pa za razumevanje širše slike vedno terjajo senzibiliteto opazovalca, ki je je v svetu vse manj.
"To je tudi teža, ki pada na ramena npr. v odnosu nadrejeni in podrejeni. Kot podrejeni si v težki situaciji, saj je za zamero včasih dovolj, da poveš svoje stališče, včasih je posredi karierno ljubosumje ..." nam je povedala.
Nasilje nad ženskami še vedno družbeno sprejemljivo
Drugo pa je nasilje, ki je znotraj sistema še vedno nedosledno obravnavano. Verjame, da obstajajo ljudje, ki prepoznajo v sebi moč in pogum, da se lahko izpostavijo, in ljudje, ki se enostavno ne morejo. Nekatere ženske, velikokrat mlade ženske, spolnega nasilja ne ozavestijo. Prej preskočijo, saj gre očitno še vedno za družbeno sprejemljivo ravnanje. "Pred kratkim me je zmrazilo, ko sem izvedela, da se je igralski kolega na odru pošalil na račun žrtev spolnega nasilja in odziva dela javnosti, ko je med vajo igralki na odru rekel:
"Joj, oprosti, a se te lahko sploh še dotaknem?!"
"Meni to ni smešno," je bila jasna.
Prav v gledališču, kjer se nenehno polemizira o tabujih in kjer se analizirajo moralna in etična stališča, bi se morali po njenem bolj zavedati, kakšno stisko doživljajo žrtve in zakaj si ne upajo spregovoriti.
Prepričana je, da so nekatere ženske tako vzgojene ali narejene, da se jim moški ne upajo približati nasilno, saj odreagirajo, še preden bi do "nesporazuma" sploh lahko prišlo. Taka je po njenem prepričanju tudi sama. "Obstajajo ženske, ki v takšnih trenutkih zmrznejo in kasneje ostanejo s travmo še leta in leta, ter v sebi potihem analizirajo, kaj se jim je pravzaprav zgodilo."
Polona Juh upa, da bo z novimi generacijami takšno početje postalo družbeno nesprejemljivo. Nasilneži se namreč ne bodo spremenili. Iskali bodo le nove situacije, kjer bodo s svojimi vzgibi lahko nadaljevali.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
