Uredništvo | 3. 4. 2024, 14:03
Znana Slovenka ob težki izgubi ne skriva bolečine: "Nič lažje ni. Nikoli ni. Težje je, zaboga"
Evropska poslanka Irena Joveva sicer skrbno skriva svoje zasebno življenje pred očmi javnosti, a tu in tam lahko na njenih socialnih omrežjih vseeno zasledimo kakšno čutno objavo, iz katere sije ljubezen, kdaj pa tudi bolečina.
Tako je bilo sredi marca, ko je objavila spomin na svojo pokojno mamo. "Danes je že 15 let. Nič lažje ni. Nikoli ni. Težje je, zaboga. Vem, da veš. In vem, da si." Irena Joveva je mamo izgubila manj kot tri tedne po dopolnjenem 20. letu. Njeno bolezen je spremljala od 9. leta.
"Bili so vzponi in padci, toda s slednjimi se nisem znala soočati. Sploh v najstniških letih sem raje bežala v hudo uporništvo. Nisem znala drugače. Nihče mi ni rekel, da ni nič narobe z žalovanjem. Da sicer nikoli ne preneha boleti, a da to pač (lahko) postane del tvojega življenja. Danes vem, da bolje nisem znala, a sem tudi izredno hvaležna, da je bila moja mami del mojega življenja vsaj prvih 20 let," iskreno pove Irena, ki je te dni postala ambasadorka projekta Slovenskega društva Hospic – Drevo za življenje.
Tebi v spomin drevesce posadim
V Slovenskem društvu Hospic že 28 let s podporo umirajočim, težko bolnim in žalujočim dodajajo življenje dnevom. V spomin na umrle želijo z nakupom dreves dodajati življenje tudi naravi. Proces žalovanja tako podpirajo s Parki življenja, prvi takšen je zaživel v Mozirskem gaju.
"Z nakupom drevesa, ki bo posajeno v Mozirskem gaju, ki so ga močno prizadele tudi lanske poplave, posameznik posadi živ spomenik dragi pokojni osebi in s tem podpre tudi okolje, naravo, sanacijo po poplavah, torej življenje samo. Nakup in zasaditev drevesa je dobra alternativa kupovanju rezanega cvetja, ikeban, vencev in plastičnih sveč. Te onesnažujejo, uničujejo in obremenjujejo naravo, drevo, ki bo posajeno v spomin na umrlega, pa bo s svojo rastjo podpiralo življenje še mnogo let," je povedal vodja projekta Drevo za življenje Jon Kanjir.
Mesečno prispeva v humanitarne namene
"Drevo za življenje se mi zdi res čudovit projekt, ki sem ga z največjim veseljem podprla. Ker ni nič narobe z žalovanjem. Nasprotno! Narobe je bežati od tega, ker s tem – kako ironično – bežimo tudi od življenja samega," dodaja Joveva, ki je tudi sicer srčna podpornica različnih humanitarnih akcij, saj mesečno kar 20 % svoje plače nameni dobrodelnim ustanovam in projektom.