Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo čez vikend premierno uprizorila Carmino Burano v koreografiji Edwarda Cluga. Veliki glasbeno-plesni projekt, ki na odru združuje kar sto trideset nastopajočih, tako plesalcev kot glasbenikov pod taktirko Simona Krečiča, med katerimi so tudi trije operni solisti – sopranistka Petya Ivanova, tenorist Martin Sušnik in baritonist Domen Križaj –, ponuja tudi obilico dih jemajočih podob v scenografiji Marka Japlja.
»Največji izziv je bil najti svoj smisel, svojo zgodbo znotraj Orffovega monumentalnega dela in se izogniti odvečnemu podvojevanju tega, kar na neki način 'izpovesta' že samo besedilo in glasba,« nastanek uprizoritve opisuje Edward Clug, umetniški direktor Baleta SNG Maribor.
Gonilna sila koreografije je sledeč vsebini različnih besedil iz srednjeveškega rokopisa Codex Buranus paralelizem med cikli narave, zlasti med pomladnim prebujanjem narave ter človeškim življenjem in poželenjem. Prav prebujanje poželenja v mladem telesu, ki hrepeni po prepovedanem in nedosegljivem (sadežu), predstavlja gibalno napetost popotovanja po štiriindvajsetih »spevih«. Oblika, ki se je spontano izrisovala, je bil krog, ki sovpada s krogom sreče iz prvega speva O Fortuna in ga ustvarja trideset plesalcev, pri tem pa prav vsak od njih stremi k jedru te popolne naravne oblike. Bolj ko se krog oži, več napetosti in sile preveva njegovo jedro.
»S simboliko pregnetena Orffova scenska kantata je nedvomno še danes izredno priljubljeno delo, v katerem pa sem iskal predvsem spontane gibalne impulze, ki bi med razgrinjanjem glasbenega toka gledalca nagovorili in ga nevsiljivo vključili v ta nenehno vrteč se krog življenja, da bi lahko naš svet tudi in predvsem v teh časih velikih izzivov in osebne potrpežljivosti na novo zaživel ter se prerodil skozi skupno gledališko izkušnjo. Že sama Orffova uglasbitev zvrstno nadvse raznolikih pesmi ponuja tako rekoč nešteto interpretacij eksistencialnega vprašanja, kaj so pravzaprav sreča, življenje in ljubezen, izmed katerih ni nobene napačne – prav gotovo pa ni nobena interpretacija edina pravilna in univerzalna,« pravi Edward Clug.
