Prenovljena Vila Zlatica bo po odprtju obiskovalce vabila s svojimi meščanskimi interierji

Vila, ki jo je Hribar poimenoval po svoji tedaj petletni hčerki Zlatici, stoji na parceli, ki je danes precej manjša, kot je bila prvotno. Kot je povedala Irena Žmuc iz Mestnega muzeja Ljubljana, je namreč Hribar verjel v rodovitnost slovenske zemlje, zato je imel na svojem vrtu in ob hiši zasajeno različno sadno drevje in grmovnice. Tudi njegova hčerka Zlatica, ki je do svoje smrti skrbno hranila očetovo dediščino, je vse do zadnjega vkuhavala sadje.

Starih dreves danes ni več, so pa ob hiši zasadili hruške in marelice, kot so rasle v Hribarjevih časih. Prav tako so na novo zasadili spominsko lipo pred hišo, ki jo je Hribar posvetil češki pisateljici in svoji dobri prijateljici Gabrieli Preissovi, na kar bo opozarjal tudi napis. Po besedah Irene Žmuc se je Hribar silno navduševal nad Prago in je želel tudi iz Ljubljane narediti takšno prestolnico. Bela Ljubljana bo zlata Praga, je bila ena od njegovih vizij.

V pritličju knjižnica in prostor za občasne razstave

Iz vhodne veže, kjer bo portret Ivana Hribarja, delo Stojana Batiča, se bo obiskovalec po stopnicah povzpel v visoko pritličje, kjer se bo najprej ustavil v sprejemnici. Od tam ga bo pot desno vodila v prostore, kjer bodo pripravljali občasno razstave, na levi strani je knjižnica.

V knjižnici so ohranjene originalne lesene omare z zastekljenimi vrati, ki jih bo s knjigami napolnil Forum slovanskih kultur (FSK). Kot je pojasnila Irena Žmuc, je namreč Hribar svojo prvo knjižnico podaril danes Slovanski knjižnici, drugo je njegova hčerka Zlatica z oporoko zapustila Narodni in univerzitetni knjižni v Ljubljani. V knjižnici bo stala tudi Hribarjeva pisalna miza z namizno lučko, na njej pa bodo njegova očala, razni spisi, srebrn pisalni pribor, "kot da je ravnokar vstal izza mize". V vitrinah pa bodo razstavili tudi njegove kolajne. V pritličju bo tudi pisarna direktorice FSK.

Stene stopnišča bodo krasile kopije Hribarjevih diplom, po njem pa se bo obiskovalec povzpel v prvo nadstropje, kjer so kuhinja, jedilnica, spalnica in sprejemnica. Oprema je po besedah Irene Žmuc v celoti ohranjena, saj Zlatica v prostore, v katerih je sicer živela do smrti leta 2000, ni posegala. Bili so le precej natrpani, saj je dala v prvo nadstropje znositi tudi opremo iz sob v pritličju, ki jih je po 2. svetovni vojni oddajala.

V prvem nadstropju meščanski interierji iz prve polovice 20. stoletja

V jedilnici bo originalna miza s stoli, ki bo pogrnjena za slavnostno večerjo s prtom v barvi slovenske trobojnice, na njej bo razporejen porcelan z robom slovenske trobojnice. Iz nje se vstopi v spalnico, opremljeno s pohištvom v beli barvi, sprejemnica pa je opremljena z izjemno lepo secesijsko garnituro, ki jo je Hribarju podaril trgovec Franc Kollmann. Pohištvo je bilo po besedah Irene Žmuc dobro ohranjeno, le pri spalnici, ki je bila enkrat nestrokovno prebarvana, je odstopila barva, zato jo je bilo potrebno zbrusiti in na novo prebarvati.

Na podstrešju je nekdaj imela svojo sobo služkinja Hribarjevih Mica Jerala, kjer bodo uredili razstavo, posvečeno njej in služkinjam v Ljubljani. Sicer pa bodo na podstrešje vrnili košare, potovalne torbe in druge predmete, ki so jih pred prenovo odpeljali v muzej in očistili. V posebnem prostoru bosta na voljo tudi računalnika za tiste, ki bodo želeli bolj poglobljeno raziskovati Hribarja in njegov čas.

Bunker zadnji Hribarjev poseg v vilo

Posebnost Vile Zlatica je bunker, prizidan na vrtni strani, ki je zadnji Hribarjev poseg v vilo. Zgraditi ga je dal, ker je kot politik razumel, da se približuje 2. svetovna vojna. Vanj je mogoče vstopiti z vrtne strani, kjer je nad vrati v betonu vidna letnica 15. 5. 1940, ali iz kleti. V njem bodo uredili manjšo razstavo na temo okupacije Ljubljane in Slovenije, opomnili bodo tudi na Hribarjevo smrt 18. aprila 1941.

Zlatica Hribar, ki je v Zagrebu študirala medicino in postala otorinolaringologinja, je bila tistega dne v bolnišnici, mama je bila pri njej. Hribarja je, ko je šel od doma, srečal sosed, in na vprašanje, kam gre, mu je Hribar odgovoril, da se gre poklonit novim oblastnikom. Italijani so mu ponudili mesto župana, kar je zavrnil in takrat se je tudi odločil za samomor. Utonil je v reki Ljubljanici. Po besedah Irene Žmuc, ki je zapisala spomine Hribarjeve hčerke, sicer obstaja legenda, da naj bi se Hribar zavil v jugoslovansko razstavo in se ustrelil z revolverjem, ki pa jo je Zlatica zavrnila.

Na vrtu za hišo se je ohranila še originalna vrtna uta, kjer bodo med drugim razstavili tablice s slovenskimi in latinskimi poimenovanji, ki so nekdaj označevala sadno drevje na Hribarjevem vrtu.

Prvo občasna razstava o Hribarju in slovanstvu

Prvo občasno razstavo v vili pripravlja FSK. Po besedah direktorice FSK Andreje Rihter bo pripovedovala o Hribarjevi ideji slovanstva iz 19. stoletja ter sodobnem poslanstvu FSK, ki ga ta mednarodna ustanova udejanja v 21. stoletju. Sprehoditi se bo mogoče po poteh, po katerih je Hribar hodil in spoznaval različnosti ter podobnosti med slovanskimi narodi, ter obenem spoznati razvoj kulturnega sodelovanja med državami, katerih prebivalci govorijo slovanske jezike.

Kot dodaja, bo prikaz razvoja slovanskih jezikov segal vse od nastanka slovanske pismenosti do sodobne slovanske književnosti. V slednjo sodi tudi zbirka Sto slovanskih romanov s 108 avtorji in več kot 85 izdanimi romani v devetih slovanskih jezikih, ki izhaja pod okriljem FSK.

Pripravila Tatjana Zemljič

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču