Polona Senčar: Psi so terapevti, s katerimi se ni treba pogovarjati

Kako je napočil pravi trenutek

“Psa sem si želela že od majhnega, saj sem bila vedno v njihovi družbi. Stric in teta sta imela pse, odkar pomnim, in tudi jaz sem si obljubila, da bom nekoč imela psa. Leta so minevala, a nikoli ni bil tisti pravi trenutek. Do decembra lani, ko sem na Facebooku zagledala video štirih 'knedelčkov', kako se kobacajo, in si rekla: ta črno-bela kepica bo moja,“ nam je zaupala Polona in dodala, da je bila to ljubezen na prvi pogled. “Ko sem ga prvič zagledala, je bil revež čisto prestrašen, da o vonju niti ne govorim, a ko to malo kepico stisneš k sebi, veš, da je ne boš nikoli več izpustil,“ je opisala globoka čustva do nebogljene živali. “Iskreno, bližina hišnega ljubljenčka mi pomeni ogromno. Dejansko me drži pri 'zdravi pameti'. Psi so terapevti, s katerimi se niti ni treba pogovarjati,“ je povedala Polona, ki večino časa dela od doma, zato so zanjo vmesni odmori, ko gre s psom na zrak, nepogrešljivi. “Trenutki, ko prideš domov s kakšnega sestanka, pa so neprecenljivi. Kakšna dobrodošlica in brezpogojna ljubezen. Dejansko ti izbriše vse slabe misli in utrujenost.“

Ko ni vse popolno

“Trenutkov, ko ni vse popolno, na srečo v teh 8 mesecih ni bilo veliko,“ je priznala in dodala, da so rešenčki tako polni ljubezni in neizmerno hvaležni za posvojitev. “Prepričana sem, da je gospodar vedno eden. V dobrem in v slabem. Tako imam glavno besedo vedno jaz. Edina težava, ki smo jo do zdaj imeli, je bila, da je pes povsod hotel pojesti vse, kar je našel na tleh. Užitno ali neužitno. Vedno je bil okregan z odločnim NE in počasi je začelo delovati,“ je povedala Polona in dodala, da je psa začela učiti lepega vedenja že naslednji dan, ko je pes dobil novi dom.

Vzgoja s poudarkom na nagrajevanju

“Najprej sva se učila osnov, ki sem jim sledila prek on-line tečajev. Trenirala sva vsak dan po 15 do 30 minut. Ker je bilo decembra veliko snega in tudi pozneje vreme ni bilo najbolj naklonjeno, sva s pasjo šolo počakala, vmes pa pridno trenirala vsak dan prek igre, tako da zdaj komaj čaka, da lahko kaj naredi, saj ga po izpolnjeni nalogi vedno čaka nagrada. Mala torbica s priboljški, v mojem primeru kar s hrano – hladno stiskanimi pasjimi peleti – je postala nepogrešljiv dodatek, brez katerega ne gremo nikamor,“ je povedala Polona, ki se pri učenju trudi pasje napake preusmeriti v pravo smer. “Tudi ko kaj naredi narobe, hitro preusmerim pozornost na nekaj drugega, kar naredi pravilno, in tako lahko sledi nagrada.“ Ko se je vreme izboljšalo, sta s Skyjem začela hoditi tudi v pasjo malo šolo. “Ker sva bila že prej tako pridna, sva osnovno stopnjo preskočila in šla direktno na nadaljevalno stopnjo v pasjo šolo Pes in pol v Trnovem.“

Nezahtevna nega mešančka

“Mešančki so po mojem najbolj nezahtevni psi, kar se tiče same nege. Kratka nezahtevna dlaka, ki jo krtačimo enkrat do dvakrat na mesec, vsake toliko postrižemo krempeljčke, bikovke kupujemo za zobe, vsake toliko pa mu dava tudi žogico za žvečenje, ki jo namaževa s pasjo encimsko zobno kremo,“ je naštela Polona in dodala, da so mešančki super za ljudi, ki se niso povsem zaljubili v določeno pasmo. “Za tiste, ki si želijo zvestega in hvaležnega kužka, ki bo izkazoval ljubezen od prvega trenutka, ko ga boste rešili iz bede, v kateri je živel prej. Takšni psi so zelo nezahtevni in dovolj jim bo le vsakodnevna pozornost in ljubezen ter seveda slastni priboljški,“ je še povedala in opozorila na eno težavo. “Problem včasih lahko nastane pri hranjenju, saj so se mogoče morali boriti za hrano in tukaj postanejo zelo požrešni. Hrano z veliko hitrostjo psi pogoltajo, kar ni najboljše, zato je dobro, da se pri hranjenju zamoti s kakšno igro –za to so na primer primerne žogice z luknjami, v katere damo brikete in ki skozi igro padajo iz nje. To upočasni samo hranjenje.“

Poletna potepanja

“Večinoma gre Sky na razne obiske z nama, ko pa se na pot odpraviva z motorjem, ga pazijo fantovi starši, ki živijo v hiši, zato ima ogromno prostora za brezskrbno tekanje, ki mu ga malo primanjkuje, saj živimo v bloku. Ampak to vseeno ni izgovor in gremo prav tako vsak dan na daljši sprehod oziroma na igro z žogico ali frizbijem na bližnjem travniku, kjer se mu prav tako pridružijo preostali kužki iz soseske,“ je povedala Polona in poudarila, da mora biti odločitev za psa odgovorna. “Ne odločite se za psa, dokler niste stoodstotno prepričani, da je pravi trenutek in da si boste res vzeli ogromno časa za vzgojo in igro. Kužki potrebujejo ogromno pozornosti in ljubezni, saj smo končno prerasli mišljenje, da morajo biti psi zavezani na verigi pred hišo. To ni njihovo življenje. Psi potrebujejo aktivnosti, sprehode in predvsem človeško bližino, saj imajo samo vas. Če se odločite za psa, razmislite, kaj bo to pomenilo za vas. Kakšne načrte imate za psa – razstave, tekmovanja? Če si želite le zvestega spremljevalca, ki vam bo hvaležen vse svoje pasje življenje, se odločite za posvojitev. Zagotavljam, da vam ne bo žal.“

Vabljeni, da delite svojo živalsko zgodbo z nami!

Rubriko o malih živalih in življenju z njimi pripravlja ekipa spletne trgovine ZaZivali.si (www.zazivali.si). Če bi tudi vi radi v reviji Liza delili zgodbo o svojem hišnem ljubljenčku in ste lastnik psa, mačke, želve, ptička, hrčka, pujska ali katere druge živali; ali pa poznate koga, ki bi rad delil navdušenje nad življenjem s hišnim ljubljenčkom v naši reviji, pišite na metka@zazivali.si. Veseli bomo vaše živalske zgodbe in nasvetov iz prve roke, pošljite tudi slike vašega ljubljenčka in objavili jih bomo v reviji Liza, na živalskem blogu (www.zazivali.si/blog), na Facebooku (facebook.com/zazivali) in na Instagramu (instagram.com/zazivali).

Fotografije: osebni arhiv

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču