Srbija in njeni skriti kulinarični kotički

Zainteresiranih nas je bilo več, a so imeli ostali kolegi že v naprej dogovorjene obveznosti, tako da je obveljala odločitev, da se na pot z obetavnim programom odpravim jaz. Tega dejstva sem se zelo razveselila, saj je šlo za obisk dežele, kamor enkrat letno potujem tudi v zasebnem aranžmaju, na jazz festival Nišville, ki v mesecu avgustu poteka v mestu Niš.

A tokrat so bili na vrsti drugi kraji, ki se nahajajo v okolici Beograda in ki jih še nisem obiskala - Sopot, Topola, Kragujevac in Zemun. Ker sem pripadnica tiste generacije, ki razume jezik in vsaj delno pozna navade ter prijaznost tamkajšnjih ljudi, sem približno vedela, kaj me čaka. Potovanje je skupaj s partnerji pripravila Turistična organizacija Srbije, povabljeni pa smo bili novinarji in blogerji iz Slovenije ter Hrvaške. Skupaj se nas je na pot podalo sedem - tri slovenske novinarke iz različnih redakcij slovenskih medijev in naši štirje hrvaški kolegi.

Prva postaja: Pivovarna Kabinet brewey, Sopot

Naša pot nas je najprej vodila v družinsko pivovarno, imenovano Kabinet brewery. Po pristanku na letališču Nikola Tesla v Beogradu nas je tam že čakal minibus, šofer Dule in turistična vodička Simonida. Prijazno sta nas sprejela in takoj smo se odpravili v okolico Sopota, saj nas je po začrtanem urniku čakal ogled pivovarne, degustacija piva in kosilo.

Gre za prvo srbsko craft pivovarno, ki je družinska in deluje od leta 2014, ustanovila pa sta jo Branimir Melentijević in Kosara Dangić-Melentijević. Od takrat so naredili kar 80 različnih piv, a sami pravijo, da se vsakega novega recepta še zdaj veselijo kot na začetku. Želijo si, da bi njihovo pivo vsakomur, ki ga poskusi, polepšalo dan.

"Pivo povzroča veliko razburjenje. Zdi se preprosto, a vsebuje veliko skrivnosti. Vsako craft pivo izziva nestrpnost pri prvem požirku in užitek, ko se vnovič vrneš k njemu. Raznolikost okusov, arom, tekstur in barv je ogromna, včasih pomislimo, da je neizčrpna," je zapisano na njihovi spletni strani in iz prve roke lahko potrdim, da to še kako velja. Poskusili smo več vrst njihovih piv, seveda ob okusni hrani, s katero so nas resnično presenetili. Tudi tisti, ki nismo ravno ljubitelji te pijače, smo bili navdušeni nad njihovo ponudbo.

Treba je še povedati, da so etikete na njihovih pivih res nekaj posebnega, saj je vsako ustvaril drugi umetnik - so take, da izražajo značaj posameznega piva, duhovite in nadvse zanimive. Vsako od njihovih piv ima svoj značaj, zato so tudi etikete na njih take - zares posebne in lepe. V pivovarni si je mogoče ogledati vse etikete, ki v večjih dimenzijah krasijo stene. Za vsako etiketo stoji umetnik in zgodba o posameznem pivu.

Vsako od njihovih piv ima svojo zgodbo in za vsako pivo obstaja priložnost, ob kateri se lahko pije. Nekatera piva se pijejo hladna, druga spet pristojijo določeni hrani, pa tudi določenemu razpoloženju. Ni nujno, da vam bo čisto vsako všeč. Pomembno je, da se pogumno lotite raziskovanja okusov in sami najdete slog, ki vam je pisan na kožo.

No, jaz sem zagotovo našla pivo, katerega značaj se je odlično ujemal z razpoloženjem, poskusili pa smo ga ob sladici. Gre za temno pivo intenzivnega okusa, ki je ravno prav grenko, da ublaži sladkobo. Popolno se je skladal s čokoladno dobroto, ki so nam jo postregli. Če vas pot kdaj namenoma ali nehote zanese v te kraje, vsekakor obiščite Kabinet brewey. Z veseljem vas bodo sprejeli, postregli in vam predstavili svojo pivovarsko zgodbo. Obisk je treba napovedati, njihove kontaktne podatke pa najdete na facebooku in spletni strani.

Naslednja točka: Vinska klet Stari hrast

Ker je časa malo, degustacijskih točk pa veliko, smo se morali odpraviti naprej. Čakal nas je namreč obisk vinske kleti Stari hrast, čigar vinograd obsegajo 10 hektarjev, nahajajo pa se v vasi Žirovnica na poti Kragujevac - Batočina. Začetki te vinske kleti segajo v leto 2008, njihova vizija pa je, da ostanejo družinska klet z lastnimi nasadi in kapacitetami, ki so obvladljivi v tolikšni meri, da jih lahko upravlja družina s pomočjo strokovnjakov za proizvodnjo vina in rakije.

Vinska klet nosi ime po 200 let starem hrastu, ki se nahaja sredi vinograda in ga pomnijo najstarejši prebivalci okoliških krajev. Njihova vina so res odlična, vsako leto pridelajo čedalje več količin vrhunskega vina. V vinogradih gojijo Sauvignon blanc, Chardonnay, Merlot in Cabernet Sauvignon.

Ponašajo se tudi s sadovnjaki, ki obsegajo kar 15 hektarjev. V njih gojijo sadje, ki ga potem predelajo v odlično rakijo. Tradicija proizvodnje rakije v družini Stevanović je res dolga, saj prvi zapisi o gojenju sadja segajo v davno leto 1805. Prijazni gostitelji so nam omogočili degustacijo odličnih vin in rakije. Ker pa seveda tega ne gre početi na prazen želodec, so nam postregli z narezkom in posebno specialiteto, imenovano projina pogača.

Ta je nekatere med nami tako navdušila, da smo gostitelje prosili za recept. Gre za slan koruzni kolač, ki se prileže ob raznih priložnostih in je lahko odličen nadomestek za kruh. Recept z veseljem delimo z vami. Postopek je sledeč: z mešalnikom zmešate 25 žlic koruzne moke, 3 jajca, 1 pecilni prašek, 1, 5 skodelice olja, 2 kozarčka jogurta. V maso lahko dodate nadrobljen slani sir (feto) ali na koščke narezano suho meso. Če ste ljubitelj drobnjaka, bo pogača prav tako okusna z dodatkom te začimbe. Nato maso vlijete v pekač in pečete od 30 do 40 minut na 200 stopinj Celzija, dokler se na vrhu malce ne zapeče. Dober tek!

Če vas bo pot kdaj zanesla v te kraje, le obiščite vinsko klet, kjer gostom ponujajo ogled kleti in spoznavanje s procesom proizvodnje, degustacijo vin in rakij ob okusnem narezku. Ne pozabite napovedati svojega obiska, kontaktne podatke pa najdete tukaj.

Rakije Pevac v vasi Cvetojevac

Vasica Cvetojevac se nahaja v bližini Kragujevca, gre pa za kraj, kjer bodo ljubitelji vrhunske rakije prišli na svoj račun. Tam se namreč nahaja Destilerija "Pevac", ki velja za simbol ohranjanja tradicije v sodelovanju z najsodobnejšo tehnologijo, rezultat pa so odlične rakije prefinjenega okusa. Klet "Pevac" obstaja od leta 2008, pri njih pa boste našli najokusnejše arome rakij, ki se jim boste le stežka uprli. Morda kot zanimivost: imajo tudi odlično rakijo z zlatimi lističi, imenovano Zlati Pevac.

Njihova proizvodna kapaciteta dosega kar 100.000 litrov letno, veliko rakije tudi izvozijo, kar priča o nesporni kakovosti te žlahtne pijače. Če boste kdaj obiskali to Destilerijo "Pevac", vam priporočam, da poleg rakije z jedilnimi lističi iz 23-karatnega zlata poskusite še rakijo iz kutine (v Srbiji jo imenujejo dunja) z dodatkom propolisa in medu, ki se imenuje "Medena." Predvsem dame bodo nadvse navdušene nad njenim okusom.

Srce in duša Destilerije je mladi podjetnik Aleksandar Stanković, ki je v danes stabilen in uspešen posel z rakijo zašel po naključju. Je nekdanji gostinec, ki je leta 2008 zaprl svoj lokal in se hotel ukvarjati s cateringom. Medtem ko je iskal ustrezen gostinski objekt, je dobil zamisel, da bi trgoval z rakijo. Vstopil je v posel s partnerjem, s katerim se je pozneje razšel in nadaljeval po svoji poti. Leta 2010 je ustanovil svoje podjetje, že naslednje leto pa je na tržišče poslal svojo blagovno znamko rakije. Od takrat naprej se je njegov posel samo še razvijal in zdaj že nekaj časa piše zgodbo o uspehu. Če boste kdaj imeli priložnost, obiščite Destilerijo Pevac in sami testirajte njihove izdelke. Ne pozabite se napovedati, kontaktne podatke boste našli tukaj.

Janin Raj: Turistična kmetija, kjer boste navdušeno oblizovali prste!

Družina Cvetković iz Kragujevca je resnično ustvarila pravi raj na zemlji v bližini Kragujevca, tik ob naselju Petrovac. Lepa in urejena kmetija nosi ime po Jani, mlajši hčerki Dragana in Svetlane, ki vsakega gosta sprejmeta s pristno dobrodošlico in odlično domačo hrano. Gostitelja sta že leta 2003 sklenila, da bosta svojo prihodnost in prihodnost svojih otrok gradila na drugačen način - iz mesta sta se preselila na vas, kjer sta ustvarila turistično kmetijo. "Janin raj" je bil pred časom zanemarjena parcela, sedaj pa je na tem koščku zemlje nastala čisto druga zgodba.

Posestvo obsega več objektov - hišo, v kateri živi družina, hiša za goste, objekti za živali, organski vrt in dvorišče. Takoj ob prihodu goste navdušeno pozdravita dva prijazna psička in nekaj muc, ki radovedno postopajo naokrog. Navdušil nas je njihov občutek za živali in skrb zanje. Imajo čredico koz, ki jim dajejo mleko, iz katerega delajo domači sir in druge dobrote. Slednje vam tudi z veseljem postrežejo. Dvorišče je vzorno urejeno, povsod so posajene začimbe (ki jih gospodinja rada uporabi pri pripravi okusnih jedi) in rože.

Družina Cvetković se na vso moč trudi, da bi ohranili stare srbske običaje, materiale in navade. Vsi objekti so tako videti kot stare srbske hiše, narejeni so iz materialov, ki so jih nekoč uporabljali pri gradnji. Gojijo zelenjavo, ki je včasih prevladovala na tamkajšnjih vrtovih, trudijo se rediti tudi stare sorte živine. Radi pripravljajo domače jedi in gostijo večje skupine ob kakšnih življenjskih jubilejih.

Vse, kar pridelajo, porabijo za lastne potrebe in za potrebe gostov, medtem ko mlečne izdelke in sire tudi prodajajo. Veseli so vsake pohvale gostov, ki od njih odhajajo navdušeni - o tem zgovorno priča tudi Knjiga vtisov, ki nam jo je gostitelj ponosno pokazal. Družina vse dela sama - od priprave hrane do njene postrežbe, sami skrbijo za živali, vrt in udobje gostov. Pravijo, da delajo z veseljem, kar jim vsekakor verjamemo, saj drugače v takih primerih preprosto ne gre.

Njihova ljubezen do domače hrane in starih običajev je vidna na vsakem koraku. Ljubitelji starih predmetov bodo zagotovo navdušeni, saj jih je po celotni kmetiji na ogled kar nekaj. Zbrani so z ljubeznijo - Dragan je stare predmete rešil, ko so jih drugi hoteli zavreči, jih obnovil in jim na novo vdihnil življenje. Če razmišljate o oddihu na taki destinaciji, vam bo Janin raj pisan na kožo. Vsak trenutek boste lahko uživali v neokrnjeni naravi, v družbi živali in prijaznih ljudi.

Veste, kakšen poklic je bombondžija?

Žal tak, ki izumira. Bombondžije so pravzaprav starodavni slaščičarji in imela sem srečo, da sem lahko obiskala delavnico in trgovinico beograjskih bombondžij na naslovu Gavrila Principa 14 v Beogradu. Gre za zadnjo tovrstno delavnico v srbski prestolnici. Ratluk Bosiljćić deluje že častitljivih 83 let, Branislav in Živorad Bosiljčić pa sta mojstrsko obrt nasledila od dedka. Njun oče je zadnji izobraženi bombondžija, saj se že od leta 1982 v šolah ni mogoče izobraževati v tem poklicu. Njihova trgovinica je najbolj znana po ratluku, ponujajo pa tudi druge bonbone (karamele) in lizike, narejene po starih recepturah.

Njihov ratluk ima tradicionalen okus - po orehu in vrtnicah, izdelujejo pa tudi take z okusom pistacije, vanilije, slive, mete, brusnice, kokosa ... V delavnici, ki sem si jo imela priložnost ogledati, me je najbolj presenetila velika miza iz marmorja. Mojster nam je pojasnil, da je marmor edini material, ki lahko prenese visoke temperature vroče mase za bonbone. Maso najprej zlijejo na mizo, šele nato oblikujejo okusne dobrote. Na račun mize iz marmorja obstaja tudi zanimiva črnohumorna šala: ko bombondžija umre, v mizo samo vgravirajo njegovo ime, priimek, letnico rojstva in smrti. Tako z eno potezo rešijo težavo nagrobnega spomenika. Ko se odpravite v Beograd, se ustavite v tej zanimivi trgovinici. V času, ko smo se tam mudili mi, so nenehno prihajale stranke, ki so z navdušenjem kupovale ratluke mojstra Bosiljčića.

In za zaključek - še enkrat rakija!

Začeli smo s pivom, nadaljevali z rakijo, vinom, odlično hrano in okusnimi sladicami ... In se spet vrnili k rakiji. Ena od točk naše gourmet poti je bila Belgrade Urban Distilery. Nahaja se na Dorćolu, gre pa za majhno, craft destilerijo. Njen lastnik je hotel svojo destilerijo umestiti na kraj, kjer je odraščal, in tako se je odločil prav za Dorćol. To ni ožje središče Beograda, a vseeno še spada v osrednji del tega mesta. Proizvodnja se sicer ne nahaja tam, a ogledate si lahko, kako skladiščijo to žlahtno pijačo, ki postaja v svetu čedalje bolj priljubljena. In se odločite tudi za degustacijo.

Imajo kar 20 vrst sadnih rakij, ki se proizvajajo na star način, z dvojno destilacijo v bakrenih kotlih. Hranijo jih v hrastovih sodih in v velikih rezervoarjih iz inoksa. V velikih sodih je rakija iz jabolk, kutin, marelic in sliv, v njih pa "leži" najmanj pol leta in največ 36 mesecev. Poleg tega lahko v Belgrade Urban Distillery poskusite zanimivo medico s sivko, meto, cimetom ...

Dejstvo je, da v Srbiji že iz starih časov "prakticirajo" zakopavanje sodov z rakijo v zemljo. Ti sodi so vsebovali najbolj kakovostno rakijo, zemlja pa bi ji dajala ustrezno vlažnost in temperaturo.Tako so po več letih takega skladiščenja dobili rakijo vrhunske kakovosti. No, v Belgrade Urban Distillery so prišli na zanimivo zamisel - ustanovili so prvo srbsko banko rakije.

Vsem zainteresiranim namreč ponujajo možnost, da naredijo svojo rakijo in postanejo stranka te nevsakdanje banke. Destilat po zbiri uskladiščijo v sod z določeno litražo, stranka pa ga po polnitvi zapečati. Potem jo pri njih hranijo do določenega datuma. Po tem, ko rakija odleži najmanj 6 in največ 36 mesecev, skupaj s stranko odprejo sod in z njeno rakijo napolnijo steklenice s strankino etiketo. Če vas mika - le pot pod noge. Vse podrobnosti najdete na njihovi spletni strani.

Na silvestrovanje v Beograd vsako leto množično odhaja veliko Slovencev, saj mesto slovi po odlični zabavi, hrani in pijači. Če ste se tudi vi letos odločili praznične dni preživeti v srbski prestolnici, je to morda hkrati priložnost, da se podate na obisk ene od destinacij iz našega prispevka. Zagotovo ne boste razočarani, tako kot ni bila razočarana skupina novinarjev, ki je dobila lepo priložnost - predstaviti kraje in ljudi, ki ponujajo veliko.

Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu