Simon Ceglar: "Pohvala babic, da boljše govedine še niso jedle, je zame največja pohvala!"

M: Uresničili ste svoje sanje in v bližini Ljubljane odprli svojo restavracijo. 

Res je. K nam že prihajajo gostje iz vse Slovenije. Gost, ki je prišel od najdlje, je bil poznavalec iz Teksasa. Našel me je po čistem naključju in prišel nenajavljen. Takrat nisem imel ničesar pametnega na zalogi, zato sem moral nekaj narediti iz tistega, kar je ostalo od prejšnjega dne. Njegov odziv me je zelo presenetil, saj je bil navdušen. Rekel je, da dobim nalepko Texas Approved. (smeh)

M: Kaj vašo restavracijo razlikuje od drugih?

Zavedam se, da sem na svojem področju v Sloveniji edinstven in da pri nas manjka prostorov, ki ponujajo to, kar ponujamo mi, in sicer druženja za zaključene družbe ali kar tako ter BBQ low&slow tehniko. Ambient je prečudovit in k temu pripomore odprt ogenj. Dobro funkcioniram z gosti, se z njimi podružim, predstavim vsako jed in povem, kar jih zanima. Tudi če pridejo totalno zagrnjeni, se potem sprostijo. Velikokrat družbi tudi prisedem in takrat me prime, da bi jim ukradel nekaj hrane iz plošče. Uporabljam tudi meso iz tujine. Če govorimo o govedini, potem najpogosteje uporabljam meso iz ZDA, Urugvaja, Argentine, Nove Zelandije ali Irske. Slovensko meso za te zadeve ni najbolj primerno. Sicer je v redu, vendar samo na določenih farmah, kjer imajo določeno vzrejo. Svinjina in piščanec pa sta slovenska najboljše kakovosti.

M: Ste z restavracijo že spisali kakšno zanimivo zgodbo?

Neki večer mi je pisala punca, da bi prišla s fantom na kosilo. Ko sta prišla, sta mi povedala, da sta iz Murske Sobote. To mi je bilo seveda malce nenavadno, saj nismo tako blizu. Povedala sta, da sta na poti v Kranjsko Goro in da me njen fant že nekaj časa spremlja. Želela sta poskusiti hrano in bila sta navdušena. Vem, da se bosta od zdaj naprej oglasila zagotovo vsaj enkrat na leto!

Najbolj mi je všeč, da mi okoli 80 let stare ženske rečejo, da boljše govedine še niso jedle. In pri tem moramo vedeti, da so v svojem življenju pojedle že ogromno govedine! (smeh)

M: Kako dobro Slovenci poznamo BBQ hrano?

Priprava BBQ hrane je v Sloveniji še nekoliko neznana in mlada. Bilo je nekaj posameznih intuziastov pred desetimi leti, kot moj mentor in enciklopedija BBQ Peter Hajdu (Žarovnije), ki je za sosesko pripravljal burgerje z natrgano svinjino (pulled pork), a je šlo pri tem za manjši obseg. Po eksploziji burgerjev se je okoli leta 2017 začel pojavljati pravi BBQ na različnih koncih Slovenije. Največji boom pa je bil na Zbiljskem jezeru, festival WILD WEST FEST 2019 kjer sem kot edini ponudnik BBQ hrane doživel tisto, kar si pravzaprav želi vsak Pit master - kolono 70 metrov samih pozitivnih ljudi, ki čakajo, da pridejo do grižljaja slastnih rebrc.

M: Pripravili ste tudi projekt, s čimer si lahko vsakdo pravo BBQ hrano pričara kar v domači kuhinji.

Želel sem ustvariti nekaj, s čimer bodo lahko ljudje potešili željo po BBQ hrani, vendar nimajo niti časa za pripravo, niti opreme, niti takšne hrane ne znajo pripraviti. Vem, da ima vsakdo svoj okus, zato sem začel preizkušati in opravil kar 40 okušanj, prek katerih sem dobil trenutno ponudbo.

V testiranje sem vključil tudi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrane, kjer so vzorce mikrobiološko testirali v vseh stanjih – najprej kot sveže pečen produkt, nato vsakih deset dni, ko je bil vzorec vakuumsko pakiran in nato hranjen v hladilnikih in zamrzovalnikih. Danes brez vsakega dvoma trdim, da imajo moji produkti 30-dnevni rok trajanja, okusi pa so naravnost presenetljivi.

Tudi ko jih tedne pozneje pogreješ v pečici, jedi razvijejo takšne okuse, kot bi jih pravkar vzel iz smokerja. Odlična ideja za nekoga, ki doma nima časa, pa si vseeno želi kulinarično razvajanje.

Preberite tudi druge Dialoge: Petra Marinko o uporabi kanabinoidov v konoplji, dobrem marketingu in filozofiji znamke NABIE

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču